Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Ljubljani je pred časom potekal drugi simpozij o praksah razstavljanja umetnosti, arhitekture in oblikovanja na Slovenskem. Na njem so obravnavali izbrane razstave, umetnostne institucije in druge fenomene s področja razstavljanja v kronološkem loku ter z najrazličnejših vidikov. Na primer, naše prvo prizorišče, postavljeno izrecno za razstavljanje likovne umetnosti je bil Jakopičev paviljon, ki je bil po načrtih Maksa Fabianija zgrajen leta 1909. Kje pa so naši likovni umetniki, slikarji razstavljali prej? O tem nam je več povedala izredna profesorica za umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani, doktorica Beti Žerovc.
Naše prvo prizorišče, postavljeno izrecno za razstavljanje likovne umetnosti, je bil Jakopičev paviljon, zgrajen leta 1909. Kje pa so naši likovni umetniki, slikarji razstavljali prej?
V Ljubljani je pred časom potekal drugi simpozij o praksah razstavljanja umetnosti, arhitekture in oblikovanja na Slovenskem. Na njem so obravnavali izbrane razstave, umetnostne institucije in druge fenomene s področja razstavljanja v kronološkem loku ter z najrazličnejših vidikov.
Razstave umetniških del, ali pa na primer arhitekturnih projektov, so danes nekaj znanega in vsakdanjega. Kot tudi to, da imamo galerije, tudi Narodno, ki hrani največjo zbirko likovnih del na slovenskem ozemlju, in sicer od visokega srednjega veka do 20. stoletja. A Društvo Narodna galerija je bilo ustanovljeno leta 1918. Kje pa so umetniki razstavljali prej? Izredna profesorica za umetnostno zgodovino na ljubljanski Filozofski fakulteti, doktorica Beti Žerovc pravi, da so umetniki svoja dela predstavljali občinstvu v izložbah trgovin. To se je potenciralo v trgovinah, ki so bile bližje umetnosti. Primer sta bili trgovini založnikov Schwentnerja in Bamberga, v katerih sta razstavljala tako Ivana Kobilca kot Ivan Grohar.
V Ljubljani je pred časom potekal drugi simpozij o praksah razstavljanja umetnosti, arhitekture in oblikovanja na Slovenskem. Na njem so obravnavali izbrane razstave, umetnostne institucije in druge fenomene s področja razstavljanja v kronološkem loku ter z najrazličnejših vidikov. Na primer, naše prvo prizorišče, postavljeno izrecno za razstavljanje likovne umetnosti je bil Jakopičev paviljon, ki je bil po načrtih Maksa Fabianija zgrajen leta 1909. Kje pa so naši likovni umetniki, slikarji razstavljali prej? O tem nam je več povedala izredna profesorica za umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani, doktorica Beti Žerovc.
Naše prvo prizorišče, postavljeno izrecno za razstavljanje likovne umetnosti, je bil Jakopičev paviljon, zgrajen leta 1909. Kje pa so naši likovni umetniki, slikarji razstavljali prej?
V Ljubljani je pred časom potekal drugi simpozij o praksah razstavljanja umetnosti, arhitekture in oblikovanja na Slovenskem. Na njem so obravnavali izbrane razstave, umetnostne institucije in druge fenomene s področja razstavljanja v kronološkem loku ter z najrazličnejših vidikov.
Razstave umetniških del, ali pa na primer arhitekturnih projektov, so danes nekaj znanega in vsakdanjega. Kot tudi to, da imamo galerije, tudi Narodno, ki hrani največjo zbirko likovnih del na slovenskem ozemlju, in sicer od visokega srednjega veka do 20. stoletja. A Društvo Narodna galerija je bilo ustanovljeno leta 1918. Kje pa so umetniki razstavljali prej? Izredna profesorica za umetnostno zgodovino na ljubljanski Filozofski fakulteti, doktorica Beti Žerovc pravi, da so umetniki svoja dela predstavljali občinstvu v izložbah trgovin. To se je potenciralo v trgovinah, ki so bile bližje umetnosti. Primer sta bili trgovini založnikov Schwentnerja in Bamberga, v katerih sta razstavljala tako Ivana Kobilca kot Ivan Grohar.
O prireditvi, Jaz sem voda, v spomin na pesnika Tomaža Šalamuna. Premiera dokumentarnega filma Čas za improvizacijo.
O drugem romanu slovaškega avtorja Pavola Rankova, Matere. Program kratkih filmov študentov AGRFT pod naslovom Novi novi filmi.
Pogovor z Makom Grgićem, ki je v pogovoru predstavil tudi svoj projekt Cinema Verismo.
Pri Cankarjevi založbi so izdali sedmo izdajo pecniške zbirke, manifesta slovenske poezije, Pesmi štirih. V Cankarjevem domu pa je na ogled razstava Signature, Lele B. Njatin in Vita Oražma.
Tokrat o dogodku Bio Fiction, ki prepleta sintezno biologijo, umetnost in družbo, o razstavi "Mama, a bomo zdaj graščaki?" in o pregledni razstava Bojana Gorenca z naslovom "Kako slike prihajajo".
Dve razstavi: Kobetov tarok in Edo Murtić: Highway, 1952 ter 44. Rotterdamski mednarodni filmski festival v Kinodvoru
Gallusovi dvorani Cankarjevega doma bo krstna uprizoritev dramatizacije Homerjeve Iliade v priredbi Jerneja Lorencija, Matica Starine in Eve Mahkovic. Gre za veliko koprodukcijo treh kulturnih hiš: SNG Drama Ljubljana, Mestnega gledališča ljubljanskega in Cankarjevega doma. V ptujskem mestnem gledališču pa bo peta premiere sezone. V koprodukciji s Cankarjevim domom in zavodom Margareta Scwarzwald na oder postavljajo predstavo ''Veliki pok'', ki v prvi vrsti otrokom približuje svet znanosti.
Avtorica Darja Korez Korenčan je dolgoletna ustvarjalka kulturnih oddaj na televiziji Slovenija. Med drugim je s televizijsko ekipo obiskala vse celine in gledalcem predstavila dosežke slovenskih orkestrov, solistov in zborov v oddaji Opus, ki je na programu že dve desetletji. Ob tem pa Darja Korez Korenčan tudi piše. V svojem zadnjem delu Sopranistkine solze nas popelje v svet dogodkov na opernem odru in za njim. Že pred časom so v zbirki Veliki dirigenti pri založbi Pro Andy, ob pomoči Slovenske filharmonije, izdali knjigo Marka Koširja o hrvaškem dirigentu Lovru Matačiču v Sloveniji, v kateri je mimogrede, dirigiral več kot na Hrvaškem.
Ne začne se vsak dan nov festival, ampak danes tak dan je. V ljubljanskem Cankarjevem domu se bo drevi začela prva izdaja mednarodnega festivala literarnih praks v razvoju Literodrom, ki ga bo 19. januarja sklenilo branje na Metelkovi. Novi festival bo poudaril mlade avtorje in njihova dela, hkrati pa bo literaturo predstavil kot širšo mrežo raznovrstnih dejavnikov - strukturnih, ekonomskih, ideoloških ... V oddaji pa tudi o obširni razstavi mikrofonov Marka Turka v Muzeju arhitekture in oblikovanja v Ljubljani.
Tokratne Kulturnice smo posvetili začetku Tržaškega filmskega festivala, novi sezoni BiTeatra in BiFestu ter predstavama "Ko je otrok bil otrok" in "ABC oder Krieg".
V Narodni galeriji gostuje razstava ''Slikati v Normandiji; Ob izvirih impresionizma''. Z njo nadaljujejo predstavitve umetnosti poznega 19. in začetka 20. stoletja. Bežigrajska galerija 2 v Ljubljani z razstavo ''Dušan Tršar: Pot skozi svetlobo in prostor'' predstavlja pregled opusa kiparja Dušana Tršarja v obdobju 1967–2014.
Študentje Akademije za gledališče, radio, film in televizijo se v ljubljanski drami predstavljajo z odrkimi interpretacijami sodobnih srbskih dramatikov. V steklenem atriju ljubljanske Mestne hiše pa so odprli razstavo ilustracij Andreje Peklar.
Razstava ''Gubanje časa - Gledališče Muzeum: 20 let'' v galeriji Jakopič v Ljubljani. Filipinski novi val, Libanonski film in Klasika v Slovenski Kinoteki. Z letom 2015 je založba Mladinska knjiga je stopila v jubilejno 70. leto delovanja.
Novo petdesetletko koncertni zbor Carmina Slovenica z dirigentko Karmino Šilec začenja v Združenih državah Amerike, od 6. do 13. januarja bo na povabilo mednarodno priznane umetniške vodje Beth Morrison sodeloval na festivalu Prototip v New Yorku, s premiero in petimi predstavami projekta Toksični psalmi.
Likovni kritik Dejan Prša je za razstavo v Cankarjevem domu izbral umetnici Majdo Gregorič in Barbaro Jurkovšek, v Kinodvoru pa bo premierno na ogled film 20.000 dni na Zemlji oziroma dan v življenju Nicka Caveja.
Predstavljamo društvo VLU in novoletne želje igralcev, režiserjev in scenaristov.
Razmišljanja o stanju slovenske družbe danes skozi oči satirika Slavka Preglja in kolumnista in pisatelja Miha Mazzinija in predstavitev njunih del. Po knjigi Če ti ni kaj prav, se pa izseli je Miha Mazzini o slovenski družbi razmišljal v kolumnah, ki jih je objavljal na portalu Planet Siol.net med letoma 2012 in 2014. Zgode na dvoru kralja Janeza Slavka Pregla so posmehljiva slikanica današnjih klavrnih časov.
V Studiu Mestnega gledališča ljubljanskega bo krstna uprizoritev senzorialne poezije ''Gotska okna'' (Suhi šelest greha v vonju molitev) Daneta Zajca. Predstavo, ki je nastala v koprodukciji z Zavodom Senzorium in AGRF, je režirala Barbara Pia Jenič, avtorica koncepta, direktorica in umetniški vodja Zavoda Senzorium. ''Fotomorgana 5'' je potujoča razstava, ki je do 18. januarja na ogled v Studiu Umetnostne galerije v Mariboru. Fotomorgana je zasnovana kot predstavitev del slovenskih fotografov mlajše generacije. Na ogled so serije fotografij, ki so nastale v zadnjih letih, nekatere so razstavljene prvič.
Neveljaven email naslov