Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Ljubljani je pred časom potekal drugi simpozij o praksah razstavljanja umetnosti, arhitekture in oblikovanja na Slovenskem. Na njem so obravnavali izbrane razstave, umetnostne institucije in druge fenomene s področja razstavljanja v kronološkem loku ter z najrazličnejših vidikov. Na primer, naše prvo prizorišče, postavljeno izrecno za razstavljanje likovne umetnosti je bil Jakopičev paviljon, ki je bil po načrtih Maksa Fabianija zgrajen leta 1909. Kje pa so naši likovni umetniki, slikarji razstavljali prej? O tem nam je več povedala izredna profesorica za umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani, doktorica Beti Žerovc.
Naše prvo prizorišče, postavljeno izrecno za razstavljanje likovne umetnosti, je bil Jakopičev paviljon, zgrajen leta 1909. Kje pa so naši likovni umetniki, slikarji razstavljali prej?
V Ljubljani je pred časom potekal drugi simpozij o praksah razstavljanja umetnosti, arhitekture in oblikovanja na Slovenskem. Na njem so obravnavali izbrane razstave, umetnostne institucije in druge fenomene s področja razstavljanja v kronološkem loku ter z najrazličnejših vidikov.
Razstave umetniških del, ali pa na primer arhitekturnih projektov, so danes nekaj znanega in vsakdanjega. Kot tudi to, da imamo galerije, tudi Narodno, ki hrani največjo zbirko likovnih del na slovenskem ozemlju, in sicer od visokega srednjega veka do 20. stoletja. A Društvo Narodna galerija je bilo ustanovljeno leta 1918. Kje pa so umetniki razstavljali prej? Izredna profesorica za umetnostno zgodovino na ljubljanski Filozofski fakulteti, doktorica Beti Žerovc pravi, da so umetniki svoja dela predstavljali občinstvu v izložbah trgovin. To se je potenciralo v trgovinah, ki so bile bližje umetnosti. Primer sta bili trgovini založnikov Schwentnerja in Bamberga, v katerih sta razstavljala tako Ivana Kobilca kot Ivan Grohar.
V Ljubljani je pred časom potekal drugi simpozij o praksah razstavljanja umetnosti, arhitekture in oblikovanja na Slovenskem. Na njem so obravnavali izbrane razstave, umetnostne institucije in druge fenomene s področja razstavljanja v kronološkem loku ter z najrazličnejših vidikov. Na primer, naše prvo prizorišče, postavljeno izrecno za razstavljanje likovne umetnosti je bil Jakopičev paviljon, ki je bil po načrtih Maksa Fabianija zgrajen leta 1909. Kje pa so naši likovni umetniki, slikarji razstavljali prej? O tem nam je več povedala izredna profesorica za umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani, doktorica Beti Žerovc.
Naše prvo prizorišče, postavljeno izrecno za razstavljanje likovne umetnosti, je bil Jakopičev paviljon, zgrajen leta 1909. Kje pa so naši likovni umetniki, slikarji razstavljali prej?
V Ljubljani je pred časom potekal drugi simpozij o praksah razstavljanja umetnosti, arhitekture in oblikovanja na Slovenskem. Na njem so obravnavali izbrane razstave, umetnostne institucije in druge fenomene s področja razstavljanja v kronološkem loku ter z najrazličnejših vidikov.
Razstave umetniških del, ali pa na primer arhitekturnih projektov, so danes nekaj znanega in vsakdanjega. Kot tudi to, da imamo galerije, tudi Narodno, ki hrani največjo zbirko likovnih del na slovenskem ozemlju, in sicer od visokega srednjega veka do 20. stoletja. A Društvo Narodna galerija je bilo ustanovljeno leta 1918. Kje pa so umetniki razstavljali prej? Izredna profesorica za umetnostno zgodovino na ljubljanski Filozofski fakulteti, doktorica Beti Žerovc pravi, da so umetniki svoja dela predstavljali občinstvu v izložbah trgovin. To se je potenciralo v trgovinah, ki so bile bližje umetnosti. Primer sta bili trgovini založnikov Schwentnerja in Bamberga, v katerih sta razstavljala tako Ivana Kobilca kot Ivan Grohar.
Operno baletno gledališče Verdi v Trstu je svojo novo sezono začelo z izvedbo enega temeljnih Verdijevih del. Ples v maskah minuli teden je bila velika uspešnica. Tržačani pogledujejo proti Sloveniji in si želijo ne le slovenskega občinstva, temveč tudi umetniškega sodelovanja s sorodnima ljubljansko in mariborsko hišo. S premiernim predvajanjem sedmih zvočnih umetniških del je spet začel oddajati Radio Cona. V razstavnem in raziskovalnem projektu »radioCona REuse CITY:REuseRADIO« bo na frekvenci 88,8 MHz in na spletu do 21. januarja predstavil dela domačih in tujih umetnikov. .Med njimi tudi kanadsko zvočno in radijsko umetnico Anno Friz z razstavo "City at night" v KC Tobačna 001.
Ob stoti obletnici rojstva pisatelja, pesnika, dramatika in esejista Vitomila Zupana je založba Mladinska knjiga predstavila monografijo "Vitomil Zupan: Važno je priti na grič". V januarju in februarju se bodo zvrstili še različni dogodki: Prešerno in vitalno v Konzorciju, ponatisi knig, razstava "Način biti: Stota obletnica rojstva Vitomila Zupana v NUK-u, tridnevni program izbranih filmov Vitomila Zupana v Slovenski Kinoteki.
Otprtje vitrine z literaturo o OI v knjižnici Narodnega muzeja Slovenije in utripajoče luči Flourescentnega Umwelta v Mariboru.
Premiere: "Nočni portir" v SNG Maribor; "Fiziki" v Mestnem gledališču ljubljanskem; "Dvorišče, Koli" v SSG Trst
Odprtje razstave Novi val: Pazite na otroke v galeriji P74, gostja : Tinkara Babič. In premiera komične opere Nikogaršnja hči /La Cecchina. O operi režiserka Yulia Roschina.
Dokumentarni film Zelena utopija v Kinodvoru, gosta režiserja in scenarista Marko Kumer - Murč in Urban Zorko. Razstava ReForma Društva oblikovalcev Slovenije v predverju Cankarjevega domu, gostja Danijela Grgič.
Praznovanje rojstnega dne Štefke Drolc v Kinoteki, ki ni samo gledališka, pač pa tudi izredna markantna filmska igralka.
Slovenska Kinoteka je novo leto začela z uverturo v veliko tematsko retrospektivo z naslovom Pogoji (in) možnosti, ki bo do konca februarja preučevala, na kakšne načine lahko film misli kapitalizem. In obratno. Film je v tem kontekstu lahko kadarkoli, kjerkoli in karkoli. Od neme burleske do včerajšnje premiere, od naključne manifestacije do eksplicitne izjave o stvari.
V razstavnem prostoru VUD, blizu tržaške obale na ulici Via Diaz bodo med 17.01. in 8.02. na ogled unikatni leseni izdelki sedmih slovenkih avtorjev in skupin. Med avtorji, ki dodo svoje izdelke predstavili na razstavi Vezi, so tudi Dejan Pfeifer ter Klara Zalokar in Klemen Zupančič.
Serija fotografij Stanko, fotografa Hermana Čatra, prikazuje zgodbo o odmaknjenem življenju posebnega moža na slovenskem podeželju. Fotografska knjiga je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.
Pesmi Ericha Kästnerja (gostja, prevajalka: Nada Grošelj) in nov prevod romana ameriške pisateljice Toni Morisson (gost, prevajalec Jože Stabej. V oddaji še: napoved slovenske predpremiere Volk z Wall Streeta s Katarino Čas v stranski vlogi.
Made in US - skupinska razstava v Galeriji Vžigalica; knjigi: 'Molusk' Tomaža Šalamuna, 'Vrvohodska umetnost prevajanja' Štefana Vevarja; glasbena premiera: 'Novoletni capriccio' vseprimorskega mladinskega orkestra Nova filharmonija
Depeched Big Banda Krško v Cankarjevem domu, gost Aleš Suša. Razstava Rog Lab - Tovarna, ki dela samo sebe, gostja Urška Jurman. Zadnja letošnja predstava Škrip inc., gostja Jelena Rusjan.
O retrospektivni razstavi Gabriela Stupice v Moderni Galeriji pripoveduje kustosinja, dotaknemo pa se še razstave v galeriji Cankarjevega doma, kjer gostuje Vatroslav Kuliš ter Dela na papirju. Umetnika Hvičin Vang in Metod Frilc pa sta v galeriji Alkatraz (AKC Metelekova) odprla razstavo Ikone socializma.
Sprehodili smo se po Labirintu časa, retrospektivni razstavi Jožeta Ciuhe, obiskali Pepelko, baletno predstavo za najmlajše in prepletli poezijo in glasbo z dogodkom Horror Mundi.
Kako je bilo na premieri 3D filma o črnem mačku Muriju, pod katerega se podpisuje režiser Boris Dolenc ter o tem, da tudi zelje ni samo zelje. Študentska založba je zbirko Koda obogatila z novostmi: Lenoba - Manfred Koch in Zelje in spolnost - Svetlana slapšak.
Obletnica rojstva Franka Sinatre. Razstava mašnih plaščev iz muzejskih depojev. Premiera predstave Maček z vrečo opotečo v Lutkovnem gledališču Maribor. Predstava Škrip inc. Jelene Rusjan v Kinu Šiška. Cafe Dada v MGL.
Obiskali smo Muzejski knjižni sejem v Narodnem muzeju Slovenije. Tam je vodja knjižnice Anja Dular. V kinu Šiška bo nocoj premiera Luftballet 2, sogovornik bo Vlado G. Repnik, napovedujemo pa tudi poletni koncert v Zagrebu. Nastopili bodo Pixies.
Ob 100 obletnici rojstva režiserja Františka Čapa so v Slovenski Kinoteki pripravili retrospektivo posvečeno režizerju, ki je pri nas najbolj znan po celovečercu Vesna. Iz velikih platen smo se podali še na male zaslone, kjer bo kmalu zaživela nova nanizanka Kdo je Tomaž Kajzer. Za konec pa smo se vrnili na začetek, Radio Slovenija in njegova kukavica namreč praznujeta 85 let.
Neveljaven email naslov