Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V preteklih dveh izrednih letih je nastala nova gledališko-glasbena predstava Pesem za Laro: Ujetnica časa avtorice, igralke in pevke Lare Jankovič. Premierno jo je predstavila v Portorožu in Ljubljani, premierna repriza pa bo v sredo, 8. junija, v Festivalni dvorani ob 20.00.
Pogovor z avtorico, igralko in pevko Laro Jankovič o gledališko-glasbeni predstavi
V preteklih dveh izrednih letih je nastala nova gledališko-glasbena predstava Pesem za Laro: Ujetnica časa avtorice, igralke in pevke Lare Jankovič. Premierno jo je predstavila v Portorožu in Ljubljani, prva ponovitev pa bo v sredo, 8. junija, ob 20.00 v Festivalni dvorani v Ljubljani.
"Projekt je poseben. Je sicer kot neka monodrama, ampak ne čisto, ker imam na odru štiri glasbenike, ki ne samo igrajo, ampak tudi nekako meni statirajo in imajo celo statažo z besedilom."
Po zgledu svoje mame se je zaljubila v film Doktor Živago. Kot mladostnica je prebrala tudi roman. Zanimala jo je zgodba, po kateri je dobila svoje ime. Tako je začela nastajati ideja o predstavi. Poklicala je dramatičarko Simono Hamer in prepesnila vse pesmi v slovenščino. "Če so že tuje pesmi, naredim priredbo na svoj način in tudi z jezikom, da ljudje vse razumejo. To je mojstrsko naredil moj ljubi slovenist, kot mu jaz rada ljubkovalno rečem, dr. Igor Saksida, ki je tudi glasbenik."
V preteklih dveh izrednih letih je nastala nova gledališko-glasbena predstava Pesem za Laro: Ujetnica časa avtorice, igralke in pevke Lare Jankovič. Premierno jo je predstavila v Portorožu in Ljubljani, premierna repriza pa bo v sredo, 8. junija, v Festivalni dvorani ob 20.00.
Pogovor z avtorico, igralko in pevko Laro Jankovič o gledališko-glasbeni predstavi
V preteklih dveh izrednih letih je nastala nova gledališko-glasbena predstava Pesem za Laro: Ujetnica časa avtorice, igralke in pevke Lare Jankovič. Premierno jo je predstavila v Portorožu in Ljubljani, prva ponovitev pa bo v sredo, 8. junija, ob 20.00 v Festivalni dvorani v Ljubljani.
"Projekt je poseben. Je sicer kot neka monodrama, ampak ne čisto, ker imam na odru štiri glasbenike, ki ne samo igrajo, ampak tudi nekako meni statirajo in imajo celo statažo z besedilom."
Po zgledu svoje mame se je zaljubila v film Doktor Živago. Kot mladostnica je prebrala tudi roman. Zanimala jo je zgodba, po kateri je dobila svoje ime. Tako je začela nastajati ideja o predstavi. Poklicala je dramatičarko Simono Hamer in prepesnila vse pesmi v slovenščino. "Če so že tuje pesmi, naredim priredbo na svoj način in tudi z jezikom, da ljudje vse razumejo. To je mojstrsko naredil moj ljubi slovenist, kot mu jaz rada ljubkovalno rečem, dr. Igor Saksida, ki je tudi glasbenik."
"Flamenko je predvsem umetnost, ki je nastala iz človekove prvinske potrebe po izražanju čustev. Radi zakričimo, ko se počutimo zatirani, in radi se od srca zasmejimo, ko nam nekaj polepša dan. In prav zato, ker ljudje poznamo pravo paleto različnih čustev, ima tudi flamenko veliko obrazov," je na spletni strani Plesno kulturnega društva CoraViento zapisala Urška Centa, plesalka in koreografinja. In kar nekaj obrazov flamenka bo prihodnje dni mogoče videti v Cankarjevem domu v Ljubljani na drugem festivalu Bi flamenko. Poleg premiere predstave Eno, one kot ženske, ki jo je Urška Centa zasidrala na sodobnem flamenku ter povezala z glasbenikoma Robertom Jukičem in Tomažem Gajštom, skupaj z njo pa bo na odru nastopila tudi plesalka sodobnega plesa Tina Habun, tudi premiero dela Prostor med nama je najin odnos še ene naše plesalke Anje Mejač, ki v predstavi raziskuje stik tradicionalne simbolike bikoborb. Anja se je pri predstavi povezala s tradicionalnim koreografom flamenka Alejandrom Granadosom, v gibalnem delu pa je sodelovala z Jurijem Konjarjem.
Na vprašanje, katero glasbo ste si zapomnili zaradi filma ali film zaradi glasbe, odgovarja prevajalka Suzana Koncut, letošnja dobitnica nagrade Prešernovega sklada.
Namen Kavč festivala je, da umetnike in umetnost pripelje domov k ljudem in da posamezniki svoje osebne prostore odprejo ne le umetnikom z vsega sveta, pač pa tudi prišlekom, instantnim prijateljem. Kavč festival je po vzoru iz tujine zasnoval doktor lutkovne umetnosti, glasbenik, režiser, igralec in pedagog Matija Solce, ki ni le programski vodja, koordinator, pač pa tudi eden od nastopajočih.
V Slovenski kinoteki bo današnji večer posvečen pisatelju in režiserju Borisu Višnovcu, v Prešernovem gledališču Kranj pa bo v petek premiera monodrame Večja od vseh v režiji Alena Jelena.
Ive Šoša je poklicni potapljač, ki živi morski svet raziskuje tudi s fotografskim aparatom in ob tem ugotavlja, kako zelo se je morje v dobrih dveh desetletjih spremenilo in kako nam ga je uspelo zasititi s strupenimi, agresivnimi in pogubnimi plastičnimi izdelki. Kot pravi Ive, smo z njimi ubili že precejšen del veličastnih prebivalcev našega skupnega sveta. To je tudi tema, o kateri govorijo njegove fotografije, ki jih razstavlja v Narodnem muzeju Slovenije na Metelkovi.
V Filmogledu na vprašanje katero skladbo ste si zapomnili zaradi filma ali film zaradi glasbe, odgovarja gledališki režiser Jan Krmelj, ki je na Mali oder SNG Drama, postavil igro Življenje drugih. Nastala je po motivih istoimenskega filma nemškega scenarista in režiserja Floriana Henckela von Donnesmarcka. V gledališki uprizoritvi odkrivamo življenja drugih, prek pogleda agenta Stasija, v času najbolj obsežnega nadzorovanja povojnega socializma, v Nemški demokratični republiki. Mladi, petindvasetletni Jan Krmelj, pa nam v Filmogledu razkriva, zakaj si je najbolj zapomnil glasbo v filmih ameriškega režiserja Davida Lyncha.
Na Vodnikovi domačiji v Šiški v Ljubljani, kjer se je rodil Valentin Vodnik, ekipa zavoda Divja misel z različnimi dogodki skrbi za podporo literaturi ter ohranja spomin na »prvega« slovenskega pesnika in njegovo dediščino. V prvem nadstropju domačije, je urejena tudi razstava, ki predstavi življenje pesnika, razsvetljenca, duhovnika. Da je imel lepo otroštvo, je sam pisal v svojih spominih, to je Janezu Trdini povedala tudi njegova sestra. Mladi Vodnik se je rad igral, rad je imel žgance in ni se hotel tepsti. Tudi to je ob vodenju po razstavi o Valentinu Vodniku v njegovi rojstni hiši v Šiški povedal doktor Luka Vidmar, soavtor razstave in Znanstveni sodelavec na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU. Čeprav je razstava bolj skromna in na njej ni predmetov, povezanih s samim pesnikom, pa vseeno obiskovalce navaja k razmisleku.
Asimetrija je naslov prvenca mlade beograjske režiserke Maše Neškovič, ki ga je pred kratkim predstavila na Tržaškem filmskem festivalu. Svetovno premiero je doživel na festivalu v Sao Paulu in v Beogradu, v Slovenijo pa prihaja jeseni. Film, ki govori o treh mladih parih, išče odgovore na vprašanje, zakaj se razidemo, čeprav smo si bili na začetku tako blizu … Maša Neškovič je ena od številnih mladih režiserk, ki se zaveda, da je imela veliko srečo, da je že posnela svoj prvi celovečerni film.
Publicistka in novinarka Nadina Štefančič odgovarja na vprašanje, katero glasbo si je zapomnil zaradi filma ali kateri film zaradi glasbe.
Četrti celovečerni film režiserja Andreja Košaka Vsi proti vsem s premiero v ljubljanskem Koloseju začenja svojo pot po slovenskih kinodvoranah. Obrazi analognega / Kvantizacija rdeče je naslov prikaza filmskega in videoopusa Mihe Vipotnika (1976–2018), ki sta ga pripravila Zavod za sodobno umetnost SCCA-Ljubljana in Slovenska kinoteka v sodelovanju s TV Slovenija. Miha Vipotnik, slikar in režiser z večmedijsko in interdisciplinarno prakso, je pionir eksperimentalne videoumetnosti in medijske prakse pri nas in njen promotor po svetu. V Slovenski kinoteki bodo do junija s projekcijami in spremljevalnimi dogodki enkrat na mesec popeljali skozi umetnikov štiridesetletni opus.
V Filmogledu na vprašanje, katero glasbo si je zapomnil zaradi filma ali kateri film zaradi glasbe, odgovorja režiser in scenarist Gregor Božič.
»Človeštvo je sredi sprememb, kakršnih še ni doživelo,« je v svoji zadnji knjigi 21 nasvetov za 21. stoletje zapisal Harari, izraelski zgodovinar, filozof in mislec, ki o sebi razmišlja tako, da razmišlja o svetu, v katerem živi. Prav delo omenjenega pisatelja je navdihnilo tudi festival, na katerem bodo sogovorniki na različnih dogodkih razpravljali o tem, kakšna bosta Slovenija in svet leta 2050.
V Filmogledu na vprašanje, katero glasbo si je zapomnil zaradi filma ali kateri film zaradi glasbe, odgovorja arhitekt in urednik Miloš Kosec
Razstava Tadeja Vaukmana Ritual očiščenja in knjižne novosti Cankarjeve založbe.
V začetku štiridesete sezone delovanja Cankarjevega doma, je Veliko sprejemno dvorano preplavila oprema, ki je sicer že nekaj časa shranjena v očem skritih prostorih impozantne stavbe. Zaprašeni magnetofonski trakovi, stari klasični gledališki reflektorji, dia- in videoprojektorji so v družbi scenskih elementov in kostumov vnovič zažareli v polnem sijaju. Po razstavi Vintage CD, se je z avtorico razstave, tehnično direktorico Cankarjevega doma Karmen Klučar, sprehodil Matevž Polajnar.
V Filmogledu na vprašanje, katero glasbo si je zapomnil zaradi filma ali kateri film zaradi glasbe, odgovorja oblikovalec Tomato Košir, soavtor naslovnice sobotnega Dnevnikovega Objektiva.
S Ptujem, ki je bilo na naših tleh največje in najpomembnejše mesto v rimskem cesarstvu, se arheologija ukvarja že več kot 150 let. V vseh teh letih so tam odkrili tudi veliko različnih rimskih posod in drugih kuhinjskih pripomočkov, ki so jih Rimljani uporabljali pri pripravi in shranjevanju hrane. Prav na podlagi teh lahko izvemo veliko tudi o tem, kakšna je bila rimska kuhinja. S to temo se ukvarja arheolog Ivan Žižek, kustos v Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož.
“Dajte dekletu pravi čevelj in osvojila bo lahko ves svet,” je nekoč dejala Marilyn Monroe in ni bila daleč od resnice. Čevlji oblikujejo našo podobo, jo dopolnjujejo, predvsem pa nosijo našo težo in naše zgodbe. Morda niti ne pomislite, kaj vse so doživeli vaši čevlji, kje vse ste z njimi stopali, kje pustili svoj odtis, koliko spomina je zajetega v enem samem paru čevljev. Je čevelj tisti, ki oblikuje človeka ali oblikuje človek čevelj? Več z dr. Janjo Žagar, ki je v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani pripravila razstavo Bosi. Obuti. Sezuti.
Neveljaven email naslov