Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V sredo se odpira 81. Beneški filmski festival, najstarejši med največjimi, ki se je začel leta 1932 na terasi hotela Excelsior, kjer se še danes srečujejo cineasti celotnega sveta. Vse do konca druge svetovne vojne se je festival soočal s pestro zgodovino in se je zato moral kasneje vzpostaviti na novo. Danes 81. beneška Mostra predstavlja ozaveščanje in promocijo svetovne kinematografije, en del pa je namenjen tudi restavriranju in ohranjanju za boljše razumevanje njene zgodovine. Med več kot sto filmi v raznih sekcijah, se v glavnem tekmovalnem programu za beneškega leva poteguje 15 režiserjev in 6 režiserk, predsednica žirije pa je francoska igralka Isabelle Huppert. Umetniški direktor in glavni selektor festivala, Alberto Barbera, napoveduje svetovne premiere filmov z neverjetnim razmahom domišljije in vizionarskimi idejami.
V sredo se odpira 81. Beneški filmski festival, najstarejši med največjimi, ki se je začel leta 1932 na terasi hotela Excelsior, kjer se še danes srečujejo cineasti celotnega sveta. Vse do konca druge svetovne vojne se je festival soočal s pestro zgodovino in se je zato moral kasneje vzpostaviti na novo. Danes 81. beneška Mostra predstavlja ozaveščanje in promocijo svetovne kinematografije, en del pa je namenjen tudi restavriranju in ohranjanju za boljše razumevanje njene zgodovine. Med več kot sto filmi v raznih sekcijah, se v glavnem tekmovalnem programu za beneškega leva poteguje 15 režiserjev in 6 režiserk, predsednica žirije pa je francoska igralka Isabelle Huppert. Umetniški direktor in glavni selektor festivala, Alberto Barbera, napoveduje svetovne premiere filmov z neverjetnim razmahom domišljije in vizionarskimi idejami.
Akademija za gledališče, radio, film in televizijo je dobila nove prostore v impozantni stavbi slovenskega arhitekta Ivana Vurnika. Zgradbe ne opazimo takoj, saj stoji pravokotno na Aškerčevo ulico v Ljubljani. Stavba je v notranjosti razdeljena na gledališki, filmski in televizijski del. Avtorja nove notranje zasnove sta arhitekta Teja Savelli in Tine Kljun.
Na razstavi In zdaj nekaj popolnoma drugačnega 12 v Projektnem prostoru Aksioma v Ljubljani bo umetniški tandem Nika Oblak & Primož Novak predstavil delo z naslovom Neskončnost (digitalna), ki se posveča vplivu komunikacijskih sredstev na življenje posameznika.
Konec maja je minilo 380 let od rojstva Janeza Vajkarda Valvasorja, prihodnje leto pa se bomo spominjali 350. obletnice polihistorjevega prihoda na grad Bogenšperk. Tudi zato so se v Javnem zavodu Bogenšperk odločili, da obletnici počastijo z odprtjem nove stalne razstave, na kateri so zajeli celoten opus Valvasorjevega življenja in dela, ki temelji na najnovejših spoznanjih o baronu, do katerih so v zadnjih letih prišli slovenski zgodovinarji. Kot poudarja kustos razstave doktor Jernej Kotar, gre za največji in najzahtevnejši razstavni projekt v zgodovini muzeja. V enem izmed sklopov na razstavi spoznamo tudi njegov rod. Do pred kratkim se je mislilo, da potomcev po polihistorju ni, sinovi so vsi postali menihi, po hčerah se rod ni prav dolgo nadaljeval. A z odkritjem najmlajše hčerke, katere portret je prikazan tudi na razstavi, se je izkazalo ravno nasprotno, da še vedno živi približno 120 Valvasorjevih potomcev, a nihče izmed njih v Sloveniji.
Kaj priporoča direktor MoTA, soselektor mednarodnega festivala sodobne elektronske glasbe in tranzitornih umetnosti Sonica Martin Bricelj Baraga?
V Mariboru se danes začenja 11. mednarodno priznani festival StopTrik, ki bo predstavil kakovosten izbor animiranih filmov v tehniki stop animacije. Je eden največjih festivalov stop animacije v Evropi, poznan po poglobljenem programu, ki pri gledalcih vzbudi vrsto refleksij in občutij.
"Ko Ljubljano prekrije sneg, sredi parka na Kodeljevem sprehajalec psa odkrije golo truplo brutalno umorjene trinajstletne deklice, oblečene le v rdeč plašček." Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Irene Svetek, ki se je zadnja leta ukvarjala predvsem s pisanjem scenarijev za slovenske nadaljevanke, kot je na primer Mame, Več po oglasih in Ena žlahtna štorija. Ljubiteljem kriminalk pa je prav gotovo že prišla v roke njena nova psihološka kriminalka Rdeča kapica, o umoru trinajstletne Maje.
Na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega bodo nocoj ob 20.00 krstno uprizorili dramo Nekoč se bova temu smejala v režiji Anje Suša in prevodu Polone Glavan. Odrsko priredbo uspešnice Ljubezenski roman je posebej za MGL napisala hrvaška pisateljica, dramaturginja, performerka in režiserka Ivana Sajko, ki trenutno živi in ustvarja v Berlinu. Dramaturgijo uprizoritve je pripravila Petra Pogorevc. Beograjska režiserka Anja Suša pa je pripravila tudi scenografijo za predstavo, ki oriše eksistencialno stisko mladih izobražencev v sodobni posttranzicijski družbi.
Muzej Velenje je odprl prenovljeno in dopolnjeno stalno razstavo Mastodonti, na kateri je poleg delov okostja dveh vrst fosilnih trobčarjev predstavljen časovni trak evolucije in poustvarjen prazgodovinski gozd z maketo mastodonta v naravni velikosti.
V svoji preteklosti Cukrarna ni bila pojem arhitekturne lepote, postaja pa zdaj konstrukcijska posebnost, ki bo mnogo več kot največji galerijski prostor pri nas.
Oddaja Prostor je po poletnem premoru zopet nazaj. Otvorili jo bomo z otvoritvijo stavbe, ki je v Ljubljani povezana z marsikatero zgodbo. Zgrajena je bila kot sladkorna rafinerija, kjer je zasopihal tudi prvi parni stroj na ozemlju današnje Slovenije, pozneje so opečnati stavbi dozidali še stanovanjski del. Po velikem požaru je prostor služil kot tekstilna in nato kot tobačna tovarna. Simbolno identiteto Cukrarne, ki svoja vrata za obiskovalce slavnostno odpira 24. septembra, so pomembno zaznamovali književniki slovenske moderne. Sodoben razstavni prostor se tako ob bok postavlja ostalim svetovno znanim galerijam sodobne umetnosti. Cukrarno, ki je danes bela visoka impozantna stavba, na zelo poseben način simbolizira 366 oken. S pomočjo evropskih sredstev je to eden največjih infrastrukturnih projektov na področju kulture, ki naj bi se vpela v svetovni umetniški sistem. Prenova je potekala po načrtih arhitekturnega biroja Spacelab.
Odrska postavitev Jančarjevega romana To noč sem jo videl je, kot so zapisali na spletnih straneh SNG Maribor, eden najambicioznejših umetniških projektov v zgodovini samostojne Slovenije in nastaja kot koprodukcija Drame SNG Maribor, Burgteatra Dunaj, Jugoslovenskega dramskega pozorišta Beograd in Cankarjevega doma Ljubljana. Premiera bo ta petek, 24. 9. 2021.
Tokratni namig bo zelo preprost, a se lahko izkaže za pravi izziv. Povedala nam ga bo nabiralka in zeliščarka s Kozjanskega Karmen Gajšek, ki se ukvarja s prepoznavanjem in predstavljanjem vsega užitnega okoli nas.
Nik Erik Neubauer je dokumentarni fotograf, ki je letos končal magistrski študij fotografije na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Je prejemnik priznanj številnih mednarodnih natečajev, med drugim Brussels Street Photography Festival, Balkan Photo Awards in Rovinj Photodays. Izbran je bil tudi za t. i. masterclass dokumentarne fotografije agencije Noor in VII. V galeriji Fotografija je na ogled njegova razstava z naslovom Ko greš na jug, vedno jokaš dvakrat. Gre za večletni projekt, ki predstavlja izkušnjo življenja v južni Italiji.
Mesto kot prostor umetnosti je naslov sejma Vienna Contemporary 2020/21. K razstavljanju so povabili 20 galerij, od tega 3 slovenske. Med njimi je tudi Galerija Fotografija, ki jo vodi Barbara Čeferin. Na sejmu so se predstavili z dvema fotografoma: Borisom Gaberščikom in Lucijo Rosc.
Umetniški izdelki večmesečnega mednarodnega Festivala Kiblix so se poleti s spleta končno preselili v resnični prostor, v razstavišče Kibla Portal v Mariboru, 25. septembra se jim bodo pridružili novi. Skupinska razstava Virtualni svetovi danes je v Mariboru na ogled do konca novembra.
Letos zaznamujemo mednarodno leto jam, jutri 14. septembra, ponekod najdemo tudi današnji datum, pa bo minilo 700 let od smrti najvecjega italijanskega pesnika Danteja Alighierija. Ta naj bi navdih za Pekel v Božanski komediji, najpomembnejšo srednjeveško pesnitev, našel v Zadlaški oz. Dantejevi jami v bližini Tolminskih korit. Vec kot dovolj razlogov, da smo se v podzemlje odpravili tudi sami.
Tokrat imamo za vas tehnološko priporočilo. Naša Odbita do bita je v peti sezoni gostila zanimive sogovornike, ki priporočajo tudi kakšno odbito poletno priporočilo. Jaka Kranjc je sicer sodelavec društva Ekologi brez meja, pa tudi računalniški inženir. Če ste razmišljali, da bi spremenili videz svojega brskalnika ali če sploh ne veste, kako se lahko tega lotite, bo tokratno priporočilo za vas.
Here (Tukaj), prelomni risoroman, je Richard McGuire, ilustrator in sodelavec revije New Yorker, napisal že leta 2014. Sedem let pozneje je v prevodu Boštjana Gorenca - Pižame pri založbi VigeVageKnjige izšel v slovenščini. Ustvarjalec animiranih filmov in ustanovitelj post-punkovske skupine Liquid Liquid je idejo o oknih, ki pripovedujejo zgodbo, dobil od prijatelja. Ta mu je predstavil, kako delujejo Microsoft Windowsi in zdelo se mu je, da lahko enak koncept prenese tudi v fizično knjigo. Odpravili se bomo na sprehod med indijanska ljudstva, ki so nekoč bivala točno na tem istem mestu, prav tako je v soseski bival Benjamin Franklin. Kako se lahko ob pomoči enega samega romana sprehodimo skozi več časovnih kapsul?
Neveljaven email naslov