Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na 18. mednarodnem festivalu Platforma sodobnega plesa se bo na različnih prizoriščih v Mariboru do sobote zvrstilo deset plesnih in gibalnih predstav domačih in tujih umetnikov. Tema letošnjega festivala je Polnih 18 ali prehod v polnoletnost.
Na 18. mednarodnem festivalu Platforma sodobnega plesa se bo na različnih prizoriščih v Mariboru do sobote zvrstilo deset plesnih in gibalnih predstav domačih in tujih umetnikov. Tema letošnjega festivala je Polnih 18 ali prehod v polnoletnost.
Brane Zorman je soustanovitelj Zavoda za procesiranje sodobne umetnosti CONA in galerije za zvok, bioakustiko in umetnost Steklenik v rastlinjaku ljubljanskega Tivolija. Sodeluje s številnimi slovenskimi in mednarodnimi umetniki. Je tudi soustanovitelj Radia Cona, ki v občasnih, projektnih oddajanjih raziskuje in širi prostore radijske in radiofonske umetnosti.
O razliki med ostalimi prostori, ki nas obdajajo in prostorom igre v teatru, bodo razmišljali arhitektka, gledališka režiserka in scenografka Meta Hočevar, dramaturg in gledališki teoretik Tomaž Toporišič ter Sebastijan Horvat, gledališki režiser.
2. festival zatiranih in zatiralcev - ZIZ s spletnimi dogodki predstavlja mariborsko alternativno gledališko produkcijo. Končal se bo v soboto s sedmo gala podelitvijo nagrad za dosežke na področju alternativne gledališke produkcije.
Leto 1968 velja za čas upora, upanja in domišljije. Pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete v Ljubljani je pred kratkim izšel zbornik v elektronski in tiskani obliki, ki z različnimi prispevki predstavlja dogodke in podobe študentskega gibanja, kot so ostali v spominu udeležencem in kot jih na drugi strani vidijo nekateri mlajši analitiki. Zbornik prinaša vrsto osebnih spominov in izkušenj iz tistega obdobja in daje podlago za zgodovinski pristop, pravi eden izmed avtorjev in sourednik zbornika, profesor doktor Darko Štrajn. Pod spomini so podpisani po večini udeleženci dogajanj, ki so jih ob 50. obletnici leta 1968 napisali za spletni portal RTVSLO, v novi zbornik pa so vključili tudi mlajše avtorje, ki so te teme obravnavali z vidika različnih humanističnih ved.
Prisluhnimo tišini je oddaja naše televizije, v prvi vrsti namenjena gluhim, naglušnim in gluho slepim, ki je letos obeležila svojo 40-letnico. Zadnjih deset let oddaji urednikuje magistrica Tina Grošelj, ki je tudi scenaristka dokumentarnega filma Jezik enakopravnosti, o življenju in položaju gluhih in naglušnih pri nas. Najdete ga v arhivu multimedijskega predvajalnika RTVSLO. Še en film pa - poleg branja knjige - na ogled priporoča Tina Grošelj.
Premisleki, kako razmišljamo o prostoru, kritično ali široko. Tokrat, kako se je odnos do parka, gozda spremenil v primeru s tem, kar je pomenil še pred enim letom.
Črna kronika je ena od najbolj spremljanih in razpravljanih vsebin in tako je bilo tudi nekoč, ko so si časopisi s črno kroniko višali prodajo. Mag. Barbara Kalan in Anja Poštrak, kustosinji v Gorenjskem muzeju sta raziskali zgodovino črne kronike na Gorenjskem, ter ugotovili kar nekaj vzporednic z današnjim časom. Prav tako so nekoč imeli zaradi bolezni zaprte meje, policijsko uro in precej pogoste kazni za voznike vozov. Veliko je bilo tožb zaradi žalitve časti, beračenja, dolg jezik in težke besede so posameznika lahko kaj hitro pripeljali pred sodišče, divji lov ni bil dovoljen, niti za preživetje ne. Že od nekdaj so časopisi obširno pisali o temah črne kronike, brez kakršnega koli varovanja osebnih podatkov. Nastopajoči so bili zapisani z imenom in priimkom, včasih celo s podatkom, kje dotični stanuje. Prav nič drugače ni bilo v primerih, ko so se v črni kroniki znašli otroci, na primer zaradi nesreče pri delu. Avtorici razstave o gorenjski črni kroniki, ki je postavljena v Gorenjskem muzeju, sta ob bolj znanih imenih kronike poudarili tudi Vodiško Johanco, verjetno eno najbolj znanih slovenskih slepark.
Konec oktobra je skupina Leonart zaradi sedanjih razmer izdala in prek FB koncertno predstavila drugi album Vrh sveta. Poleg dobre glasbe in filmske serije člani skupine priporočajo tudi zanimivo branje in tradicionalno kulinarično izkušnjo ...
V drugi epizodi javnih prostorov razmišljamo o spremenjenem odnosu do parka in gozdnih površin v času, ko živimo v pandemični družbi
26. MFRU – mednarodni festival računalniške umetnosti – se osredotoča na projekte, ki obravnavajo infrastrukturne aspekte odnosa med računalniškimi tehnologijami in planetarnimi ekologijami. V Mariboru se je začel sredi oktobra, zaradi širjenja epidemije pa so ga preselili na splet. Festivalski program z več kot 40 dogodki bo na spletu trajal do konca leta, pripravili pa so ga v Mladinskem kulturnem centru Maribor in Platformi za sodobno raziskovalno umetnost KonS v sodelovanju z različnimi partnerji. V Mariboru se bo danes začel 10. Mednarodni festival otroškega in mladinskega filma Enimation. Na spletu bo do sobote v osrednjem, tekmovalnem delu predstavil 30 filmov mladih avtorjev z različnih koncev sveta, v sklopu Sveži pa animirane, igrane, dokumentarne in eksperimentalne filme slovenskih ustvarjalcev.
Kakšno je dogajanje na področju kulture v obdobju omejitev? Kakšne so možnosti izposoje knjižničnega gradiva v Knjižnici Novo mesto sta pojasnila direktor Luka Blažič in Petra Kovič, vodja službe za izposojo in delo z uporabniki.
Mag. Barbara Kalan, kustosinja in knjižničarka v Gorenjskem muzeju, v branje priporoča knjigo Kilometer nič, ki jo je partnerica Primoža Rogljiča, Lora Klinc začela pisati na lanski dirki po Španiji.
Razmišljamo o novih konceptih javnega prostora, ki se je, odkar živimo v pandemični družbi, s trga in ulic umaknil v naše dnevne sobe in spalnice. Tudi odnos do parka in gozdnih površin se je spremenil v primeru s tem, kar nam je pomenil še pred enim letom.
Spletna razstava ''Kjer so čebele doma'' na portalih Slovenskega etnografskega muzeja in Etnografskega muzeja Zagreb sledi strukturi fizične razstave, ki jo je SEM prvič postavil na ogled leta 2018, ob prvem svetovnem dnevu čebel. S fotografijami, besedili in videi razkriva zbirke SEM, osredotočene na bivališča čebel, podaja informacije o avtohtoni kranjski čebeli, predstavlja najpomembnejše osebnosti in dosežke v zgodovini čebelarstva na Slovenskem, pa tudi panje, čebelnjake in poslikane panjske končnice.
Slovenska radijska igra prvič v zgodovini osrednjega evropskega medijskega festivala med finalisti za najboljšo radijsko igro
Radijska igra z naslovom Treba bi bilo peljati psa na sprehod je finalistka evropskega festivala Grand Prix. Ustvarili so jo na Tretjem programu Radia Slovenija - programu Ars.
V Slovenski kinoteki so ob stoletnici Federica Fellinija,enega najvplivnejših filmskih režiserjev 20. stoletja, načrtovali številne dogodke: v novih razstavnih prostorih Kinoteke, gostujočo razstavo Stoletnica. Fellini v svetu ter retrospektivo Federico Fellini 100. Retrospektiva in ogled razstave sta zaradi aktualnih ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa predstavljeni za nedoločen čas. O novih prostori in o Felliniju bodo spregovorili vodja Muzejskega oddelka Špela Čižman, direktor kinoteke Ivan Nedoh ter filmska publicistka Majda Širca.
V Filmogledu na vprašanje Ali ste si zapomnili film zaradi glasbe ali glasbo zaradi filma odgovarja Ana Šturm, mlada in pronicljiva urednica revije Ekran. Že nekaj let intenzivno sodeluje pri različnih slovenskih festivalih, tudi z Animateko, kjer pomaga pri selekciji programa študentskih filmov, Ana je strastna poslušalka različnih svetovnih podkastov ter soustvarjalka podkasta Film flow, kjer skupaj z Bojano Bregar, Majo Peharc, in Majo Willow Zupanc enkrat na mesec debatirajo o najboljših filmih, ki jih (ni)ste videli, o popkulturi, pa o lajfu.
Neveljaven email naslov