Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Razstava protestne fotografije Naša last Slovenska protestna fotografija 2020 – 2022 v ospredje postavlja vlogo in pomen fotografije pri beleženju družbenih dogodkov in vrednotenju naše skupne dediščine v obdobju, zaznamovanem s pandemijo in z demonstracijami po vsej Sloveniji. Izpostavljenih je 250 fotografij 38 fotografov in fotografinj. Poseben sklop predstavljajo fotografije, na katerih so ujete strategije, s katerimi je oblast nadzorovala ljudi.
Razstava protestne fotografije Naša last Slovenska protestna fotografija 2020 – 2022 v ospredje postavlja vlogo in pomen fotografije pri beleženju družbenih dogodkov in vrednotenju naše skupne dediščine v obdobju, zaznamovanem s pandemijo in z demonstracijami po vsej Sloveniji. Izpostavljenih je 250 fotografij 38 fotografov in fotografinj. Poseben sklop predstavljajo fotografije, na katerih so ujete strategije, s katerimi je oblast nadzorovala ljudi.
V Kinodvoru bo nocoj premiera dokumentarnega filma IZGINJANJE. Avtorica Andrina Mračnikar, koroška režiserka in scenaristka v filmu raziskuje, zakaj slovenski jezik in slovenska kultura čedalje bolj izginjata iz vsakdanjega življenja v njeni južnokoroški domovini. "Vsi moji dokumentarni filmi so politični in pripovedujejo o uporu, čeprav je izhodišče vedno osebno", pravi režiserka.
Knjižno priporočilo posreduje predsednica društva Šolski ekovrtovi in doktorica okoljskih znanosti na področju kmetijstva Anamarija Slabe.
Popularni galerijski prostori in muzeji iz leta v leto privabljajo več obiskovalcev, tudi v tržaškem muzeju Revoltella, v katerem so pravkar odprli razstavo Homage Miroju. Veliko zanimanje je za Rembrandtove grafike v Narodni galeriji, največje presenečenje pa je bila v hipu razprodana razstava nizozemskega slikarja Jana Vermeerja v amsterdamskem Rijksmuseumu. V dveh dneh so prodali 450.000 vstopnic. Gre pri tem za prestiž ali dobro organiziran kulturni turizem in koga danes nagovarjajo Miro, Rembrandt ali Vermeer?
Filmski režiser Peter Bratuša, avtor uspešnic Gajin svet 1 in Gajin svet 2 je tik pred prvo klapo snemanja novih petih epizod slovenske igrane TV serije Življenja Tomaža Kajzerja, ki smo jo gledali natanko pred desetimi leti. Scenarij sta tudi tokrat skupaj napisala filmski tandem Špela Levičnik Oblak in Peter Bratuša in če bo šlo vse kot po maslu, pravi Bratuša, bomo prvo zgodbo doživeli v začetku januarja prihodnje leto.
Konec šestdesetih let je skupina umetnikov na vesoljsko odpravo na Luno, Apollo 12, pretihotapila majhen keramičen kolut s šestimi miniaturnimi slikami, ki so ga poimenovali Moon Museum. V bližnji prihodnosti, pa bo na Luno odpotoval večji in bolj dovršen predmet, artefakt človeštva v obliki časovne kapsule, miniaturni muzej MoonArk. Polet je bil predviden za prihodnji četrtek, 4. maja, a je pri testiranju rakete, na kateri bo naložen MoonArk, prišlo do zapleta in tako je polet preložen, nov datum še ni znan. Sicer pa so v tovoru, ki ga bo MoonArk ponesel na Luno, umetniška dela, poezija, risbe, različni jeziki, vzorci planktona in cvetnega prahu. Med 250-imi umetniki, znanstveniki in oblikovalci dragocenega tovora sta tudi Slovenca, likovna umetnica in znanstvenik. Teja Krašek je slikarka, ki se ukvarja z nanoartom, mikroskopskimi slikami, ki združujejo znanost in umetnost, Janko Jelenc pa je diplomiran inženir fizike, član skupine petih, ki se na Inštitutu Jožefa Štefana ukvarjajo s sintezo in karakterizacijo nanodelcev, predvsem anorganskih. In kaj priporočata v branje Teja Krašek in Janko Jelenc?
Po 23 letih si v Ljubljani lahko v Narodni galeriji ogledamo Rembrandtove grafike. Razstava, ki združuje 43 Rembrandtovih grafik, dve njegovi matrici ter 14 umetnin njegovih sodobnikov, ki jim je bil stari mojster za vzor, je rezultat sodelovanja z Muzejem Rembrandtova hiša iz Amsterdama, ki hrani njegov skoraj celoten opus.
Tin Vodopivec je eden od pionirjev stand-up scene in najbolj mednarodno uveljavljen komik pri nas. Zadnje čase intenzivno sledi svojemu celovečernemu filmskemu prvencu Nekaj sladkega, romantični komediji, ki v jo v prihodnjih mesecih čaka vznemirljiva festivalska pot.
Knjiga Osebne krajine arhitekta Roberta Potokarja zajema fotografije ujetih trenutkov prostora in časa, večinoma posnete s telefonom. Knjiga je zbirka fotografij različnih arhitekturnih krajin, ki so pritegnile arhitektovo pozorno oko, izmojstreno skozi štiridesetletno profesionalno kariero. Avtor jih je posnel v obdobju od leta 2016 do septembra 2022 v različnih življenjskih prostorih. Fotografije so razdeljene na devet sklopov oz. krajin. Prve po vrsti so naravne krajine, sledijo spominske, nato urbane, cestne, gradbiščne, morske, posebej piranske, umetnostne in na koncu osebne krajine. Vsak sklop uvede dvostranska barvna stran z uvodnim besedilom, ki na kratko zaobjame bistvo.
Dokumentarni film ima vedno neko moč, da nagovori in spodbudi k razmišljanju, pravi scenarist in režiser Miha Čelar, avtor novega dokumentarnega filma Konoplja osvobaja. Konoplja se mu zdi zanimiva kot družbeni fenomen, saj po večdesetletnem prizadevanju civilne družbe, da bi sprejeli konopljine zdravilne učinke, zdaj v bliskovito razvijajočo se industrijo konoplje vstopata politika in kapital. Film s humornimi šalami glasbenika in rokenrol filozofa Ramba Amadeusa prikaže zgodbe aktivistov iz različnih delov sveta, od Amerike, Srbije, Španije do Švice, v ospredju pa je zgodba Janka Pirca, lastnika družbe Konoplja osvobaja, ki je po obsodbi zaradi vzgoje in uporabe osmih sadik, s katerimi je želel pomagati bolnemu sinu in ženi, prvi v Sloveniji dosegel oprostilno sodbo na vrhovnem sodišču. Premiera filma bo v četrtek ob 19.00 v Kinu Brežice, dan zatem pa film Konoplja osvobaja prihaja na redni spored v Kinodvor v Ljubljani.
V knjigi najdemo poglobljen prikaz kariere najbolj slavne še delujoče rokovske skupine na svetu. Avtorica je novinarka iz Londona.
V današnjem knjižnem priporočilu o novi predstavi Društva ustvarjalcev in raziskovalcev sodobnih scenskih umetnosti Vie Negative. Premiera predstave z naslovom 'Ne me silit, da povem, kaj mislim' bo v Stari mestni elektrarni v Ljubljani in je povezana s knjigo, ki jo v branje priporoča soavtor Bojan Jablanovec.
Cankarjev dom bo bogatejši za še eno dvorano, ki bo namenjena vsem generacijam. Ime je dobila po svetovni popotnici in pisateljici Almi Karlin. Odprli jo bodo ob prisotnosti predsednice Republike Slovenije dr. Nataše Pirc Musar in ministrice za kulturo dr. Aste Vrečko. Prostor si je že ogledala Nina Zagoričnik, skupaj z direktorico Cankarjevega doma Uršulo Cetinski. Avtor predelave je arhitekt Peter Vidanovski, ki je že sodeloval pri prenovi strehe Cankarjevega doma.
Na poti proti Lendavi se že od daleč vidi manjši grič s cerkvijo, ki se dviga nad vinogradi. Nekoč je na tistem mestu stala vojaška utrdba, pozneje so na njenem mestu sezidali kapelico oziroma cerkev Svete Trojice, od koder sega razgled na Goričko in Panonsko nižino. Zanimiv je tudi ogled cerkve, v kateri je krsta z mumijo vojaškega častnika Mihaela Hadika.
Jutri se bo ob Ledavskem jezeru začela prva hoja oziroma umetniška turneja, ki jih bodo na podeželju izvajali umetniški pari iz 8 držav v okviru mednarodnega projekta poimenovanega Along the Walk oziroma Vzdolž poti, projekta uprizoritvenih umetnosti na temo upočasnitve. Vsak umetniški par bo izvedel dva desetdnevna pohoda po podeželskih območjih Nemčije, Slovenije, Italije, Francije in Belgije.
Nina Kuclar Stiković je mlada dramatičarka, Grumova nagrajenka za svoj prvenec "Govoriti o tistem, o čemer se je molčalo". Njena nova družinska igra "Skupaj sami ali jutri je v sanjah izgledal drugače" v režiji Nejca Gazvode, bila v začetku marca premierno uprizorjena v mariborskem gledališču. Igro so uprizorili tudi dijaki umetniške gimnazije v Ljubljani, saj je dramski tekst vključen v letošnji maturitetni program.
Kulturna dediščina kot ena izmed temeljev prehoda v bolj zeleno prihodnost in v bolj vzdržno družbeno situacijo je ključna tema triletnega raziskovalnega projekta: ' HEI- Transform - Dediščina za vključujočo trajnostno preobrazbo.' Projekt je v letu 2022 pridobil financiranje Javne agencije za raziskovalnost Republike Slovenije. Uvodna konferenca se je odvijala na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani.
Na Kongresnem trgu v Ljubljani so na ogled fotografije, ki jih je na reportažnem potovanju po Boliviji v okviru projekta Our Food. Our Future ob podpori okoljske organizacije Focus posnel dokumentarni fotograf Matjaž Krivic, besedilo k fotografijam pa je prispevala novinarka časopisa Delo Maja Prijatelj Videmšek. Gre za projekt, ki govori o našem prehranskem sistemu in trošenju hrane in prek te razstave kaže, kaj vse povzroča sodobni način prehranjevanja. Fotografije so nastale v regiji Santa Cruz, ki ima najvišjo proizvodnjo hrane v Boliviji, pa tudi najvišjo stopnjo krčenja gozdov. Bolivija je po uničevanju gozdov na tretjem mestu prehitela Indonezijo, pred njo sta Brazilija in Kongo, kar pomeni, da se gozdove tam krči zelo pospešeno, predvsem zaradi širjena pašnih površin in površin za proizvodnje krme.
V sredo svojo filmsko pot začne novi slovenski film Jezdeca, celovečerni prvenec režiserja in scenarista Dominika Menceja, ki je že pred začetkom pisanja scenarija glavni vlogi namenil Petji Laboviću in Timonu Šturbeju. Filmska zgodba se začne sredi pomladi, ob koncu devetdesetih, ko se iz zakotne vasice v Prlekiji dva mlada prijatelja, na predelanih skuterjih, odpravita na pot po Sloveniji in Hrvaški.
Mestna drevesa so preplavila družabna omrežja in ostale medije, vedno več ljudi se zaveda pomena dreves. Pa vendar, ali lahko govorimo o kontinuirani kulturi upravljanja s prostorom, ko govorimo o gozdnem urbanizmu slovenskih mest?
Dogodek organizirata Gibanje za pravice Palestincev in Gruppo Ibriq iz Trsta v sodelovanju s Slovensko kinoteko. Predvajali bodo dva celovečerna, tri kratke in en dokumentarni film o življenju palestinskih prebivalcev. Kot pravi Nada Pretnar iz Gibanja za pravice Palestincev, ki že več kot deset let pripravlja različne dogodke, namenjene ozaveščanju o dogajanju v Palestini, o tem velikokrat govorijo drugi, pri prikazanih filmih pa gre za palestinske režiserke in režiserje, ki o Palestini govorijo s palestinskim glasom.
Neveljaven email naslov