Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob letošnji 50. obletnici najbolj priljubljenega glasbenega filma vseh časov, se je muzikal Moje pesmi, moje sanje vrnil tudi na slovenske odrske deske. 40 članska zasedba in 30 članski orkester z veliko dobre glasbe, bogato kostumografijo in uigrano ekipo mladih umetnikov. Med njih se je pomešala tudi Tadeja Bizilj in preverila, kakšne so bile priprave in vaje, kako so se mladi ustvarjalci vživeli v vloge, kaj jim je povzročalo največ preglavic in na kaj so najbolj ponosni.
Ob letošnji 50. obletnici najbolj priljubljenega glasbenega filma vseh časov, se je muzikal Moje pesmi, moje sanje vrnil tudi na slovenske odrske deske. Organizacijo predstave sta prevzeli Kulturni društvi Mlin Radomlje in Ihan, zasedbi pa se je pridružil tudi Simfonični orkester Domžale-Kamnik. Predstava temelji na gledališki predlogi iz leta 1959. Že ta, za katero sta glasbo in besedila spisala skladatelj Richard Rodgers in besedilo pisec Oscar Hammerstein II, je očarala mnoge, skladbe pa so nemudoma postale uspešnice. Med njimi so verjetno najbolj znane Do-Re-Mi, My Favourite Things in Edelweiss. Scenarij, v katerem sta uravnoteženi sladkobnost ljubezenske zgodbe in napetost na političnem področju v tistem času, sta po knjigi Hvalnica družine Trapp, avtorice Marie Avguste Trapp, spisala Howard Lindsay in Russel Crouse.
Muzikal Moje pesmi, moje sanje je nastal po resnični zgodbi. Dogaja se v času pred drugo svetovno vojno in govori o radoživi postulantki Marii, ki je poslana za guvernanto sedmim otrokom. Otroci nad novo guvernanto sprva niso navdušeni, a kmalu jih s svojo prijazno naravo in petjem osvoji. Srce ogreje tudi njihovemu strogemu očetu, stotniku von Trappu, ki je po ženini smrti v hiši uvedel stroga pravila, obenem pa se tudi sama zaljubi vanj. V vlogo Marie se je vživela Petra Čebulj.
“Ta vloga je res velika čast in velik izziv.”
Ekipa je za izvedbo muzikala dobila pravice iz Amerike, kjer veljajo stroga pravila te odrske veje umetnosti, zato so imeli pri nekaterih stvareh bolj, drugih manj proste roke, je povedal režiser Nejc Lisjak.
“Nismo pričakovali, da otroci lahko igrajo v triurni predstavi, pojejo štiriglasno in si zapomnijo ogromno količino besedila in ogromno premikov.”
75 člansko ekipo sestavlja 40 igralcev, pevcev in plesalcev ter 30 članov orkestra.
Če so ples, petje in igra tudi vaše najljubše stvari, se lahko ekipi muzikala Moje pesmi, moje sanje pridružite v Kulturnem domu Radomlje še danes in jutri. Fotografije s predstave pa najdete na našem Facebook profilu Program za mlade.
678 epizod
Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.
Ob letošnji 50. obletnici najbolj priljubljenega glasbenega filma vseh časov, se je muzikal Moje pesmi, moje sanje vrnil tudi na slovenske odrske deske. 40 članska zasedba in 30 članski orkester z veliko dobre glasbe, bogato kostumografijo in uigrano ekipo mladih umetnikov. Med njih se je pomešala tudi Tadeja Bizilj in preverila, kakšne so bile priprave in vaje, kako so se mladi ustvarjalci vživeli v vloge, kaj jim je povzročalo največ preglavic in na kaj so najbolj ponosni.
Ob letošnji 50. obletnici najbolj priljubljenega glasbenega filma vseh časov, se je muzikal Moje pesmi, moje sanje vrnil tudi na slovenske odrske deske. Organizacijo predstave sta prevzeli Kulturni društvi Mlin Radomlje in Ihan, zasedbi pa se je pridružil tudi Simfonični orkester Domžale-Kamnik. Predstava temelji na gledališki predlogi iz leta 1959. Že ta, za katero sta glasbo in besedila spisala skladatelj Richard Rodgers in besedilo pisec Oscar Hammerstein II, je očarala mnoge, skladbe pa so nemudoma postale uspešnice. Med njimi so verjetno najbolj znane Do-Re-Mi, My Favourite Things in Edelweiss. Scenarij, v katerem sta uravnoteženi sladkobnost ljubezenske zgodbe in napetost na političnem področju v tistem času, sta po knjigi Hvalnica družine Trapp, avtorice Marie Avguste Trapp, spisala Howard Lindsay in Russel Crouse.
Muzikal Moje pesmi, moje sanje je nastal po resnični zgodbi. Dogaja se v času pred drugo svetovno vojno in govori o radoživi postulantki Marii, ki je poslana za guvernanto sedmim otrokom. Otroci nad novo guvernanto sprva niso navdušeni, a kmalu jih s svojo prijazno naravo in petjem osvoji. Srce ogreje tudi njihovemu strogemu očetu, stotniku von Trappu, ki je po ženini smrti v hiši uvedel stroga pravila, obenem pa se tudi sama zaljubi vanj. V vlogo Marie se je vživela Petra Čebulj.
“Ta vloga je res velika čast in velik izziv.”
Ekipa je za izvedbo muzikala dobila pravice iz Amerike, kjer veljajo stroga pravila te odrske veje umetnosti, zato so imeli pri nekaterih stvareh bolj, drugih manj proste roke, je povedal režiser Nejc Lisjak.
“Nismo pričakovali, da otroci lahko igrajo v triurni predstavi, pojejo štiriglasno in si zapomnijo ogromno količino besedila in ogromno premikov.”
75 člansko ekipo sestavlja 40 igralcev, pevcev in plesalcev ter 30 članov orkestra.
Če so ples, petje in igra tudi vaše najljubše stvari, se lahko ekipi muzikala Moje pesmi, moje sanje pridružite v Kulturnem domu Radomlje še danes in jutri. Fotografije s predstave pa najdete na našem Facebook profilu Program za mlade.
V Kinodvoru in ostalih kinematografih Art kino mreže se kot predfilm vrti kratki animirani film Peter Peter. Scenaristka in režiserka Katarina Nikolov se je v njem osredotočila na problematiko medvrstniškega nasilja in temo povezala z znanim ljudskim junakom Petrom Klepcem, ki je lahko mladim, ki se danes soočajo z nadlegovanjem ali šikaniranjem tudi za zgled in v oporo. Ne le animacija, mladim je blizu tudi način pripovedovanja – besedilo je namreč zapeto v rap izvedbi. O filmu, Petru Klepcu in medvrstniškem nasilju smo se z režiserko katarino Nikolov, raperjem Došo in mladimi z OŠ narodnega heroja Maksa Pečarja.
Kdo pravi, da morajo biti vsa klasična literarna dela dolgočasna? Še posebej, če so predstavljena v novi pojavni obliki, ki so svoje mesto med nami našle z razvojem najrazličnejših spletnih družbenih omrežij in aplikacij. Tokrat vam v oddaji Kulturomat predstavljamo knjigo sLOLvenski klasiki 1, v kateri so se slovenski klasični avtorji spopadli ravno z uporabo teh novih tehnologij. Čeprav se sliši nepredstavljivo, da bi lahko uporabljali sodobne spletne platforme, se v knjigi zgodbe izkažejo kot odlične. Z avtorjem knjige sLOLvenski klasiki 1 Boštjanom Gorencem – Pižamo se je pogovarjal Aleš Ogrin.
Otroški strip ima široko občinstvo, ki pa se med seboj razlikuje po stopnji dojemljivosti zgodbe, ki jo ta ponuja. Nekateri stripi so namreč lahko povsem tiho, ponujajo le risbo, drugi pa so opremljeni s podnapisom ali besedilom v oblačku. Predvsem pri predbralni skupini otrok se starši lahko srečajo s težavo, kako otroku strip pravilno interpretirati in kako ga sploh prebrati osebi, ki tega še ne zna. O posebnostih stripa za otroke se je z avtorjema in ilustratorjema v oddaji Kulturomat pogovarjal Aleš Ogrin.
V tokratni oddaji Kulturomat se bomo spraševali kakšno vlogo igra harmonika na slovenski glasbeni sceni. Je rezervirana le za narodnozabavno glasbo ali je to vsestranski inštrument, ki se prav fino znajde tudi v popularni glasbi? O harmoniki tako in drugače bomo govorili z Mihom Debevcem, dvakratnim absolutnim zmagovalcem najprestižnejšega tekmovanja na svetu v igranju na diatonično harmoniko (Attimis) in njegovo nadarjeno učenko Evo Antončič.
V tokratni oddaji Kulturomat se bomo spraševali kakšno vlogo igra harmonika na slovenski glasbeni sceni. Je rezervirana le za narodnozabavno glasbo ali je to vsestranski inštrument, ki se prav fino znajde tudi v popularni glasbi? O harmoniki tako in drugače bomo govorili z Mihom Debevcem, dvakratnim absolutnim zmagovalcem najprestižnejšega tekmovanja na svetu v igranju na diatonično harmoniko (Attimis) in njegovo nadarjeno učenko Evo Antončič.
Na tekmovanju Evrovizijski mladi glasbenik se je v finale prebilo osem mladih glasbenikov, ki so igrali ob spremljavi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Tekmovanje se odvija vsaki dve leti v okviru EBU (evropske radiodifuzne zveze), tokrat smo lahko slišali Izaka Hudnika (violončelo), Vilija Korošca (harmonika), Luka Miteva (fagot), Andreja Omejca (saksofon), Nikola Pajanovića (violina), Bilko Peršič (harfa), Doroteo Senica (flavta) in Zalo Vidic (violončelo). Svoje izkušnje s tekmovanja bodo mladi glasbeni ustvarjalci v pogovoru s Tadejo Bizilj delili v tokratni oddaji Kulturomat.
Navade maskiranja in maškaranja izvirajo še iz rimskih časov in so značilne za večji del sveta. Pri nas si maske nadenemo za pusta, najbolj znana slovenska tradicionalna maska pa je kurent. Ta pustni lik izvira s Ptuja, Dravskega polja in okolice, kjer danes deluje okoli 50 skupin, ki ohranjajo to tradicijo in v pustnem času »ružijo« po mestih doma in po tujem ter s hrupom odganjajo zimo. Špela Šebenik je obiskala Etnografsko društvo Kurent, kjer so ji mladi člani društva povedali vse o kurentu in o svojih izkušnjah nošenja 40 kilogramov težke opreme.
Ljubljana letos nosi naslov Zelena prestolnica Evrope. Številnim dogodkom v tem okviru se je med 23. januarjem in 8. februarjem pridružil tudi 8. ljubljanski festival kulturno-umetnostne vzgoje Bobri. Na različnih delavnicah in drugih dogodkih v muzejih, galerijah in knjižnicah, na gledaliških, filmskih, plesnih in glasbenih predstavah otroci raziskujejo in razvijajo dovzetnost za varovanje lokalnega in širšega okolja, ki ga danes pestijo podnebne spremembe, omejenost virov in njihovo škodljivo prisvajanje. Več pa v tokratni oddaji, ki jo je pripravila Tadeja Bizilj.
Pri uveljavljanju na sceni se slovenski mladi umetniki po koncu študija nemalokrat srečajo z zelo zapleteno situacijo. Varnega zavetja in prostora, ki jim ga je za nemoteno ustvarjanje nudila akademija, naenkrat ni več, na trgu se morajo znajti kot samostojni ustvarjalci. Pri tem imajo s strani različnih institucij zelo malo podpore, zato so se v DUM – društvu umetnikov odločili za izpeljavo projekta, v katerem želijo mladim umetnikom z različnimi oblikami pomoči čim bolj olajšati ta prestop. Pred kratkim se je tako v Ljubljani končala razstava Situacija Dogville, na kateri so umetniki, ki sodelujejo v projektu, zainteresirani javnosti predstavili svoja dela. Več o projektu in omenjeni razstavi boste izvedeli v oddaji Kulturomat, ki jo je pripravil Aleš Ogrin.
"Nekatere knjige je treba samo pokusiti, druge pogoltniti, nekaj pa je tudi takih, ki jih je treba žvečiti in prebaviti", je dejal slikar Francis Bacon. Lea Ogrin se je pogovarjala z mladimi bralci povezanimi v bralni klub Fejstbuk. Na zadnjem srečanju so brali knjigo Barjanski otrok, ki je prejela priznanje Zlata hruška. Katere knjige morate nujno prebrati oziroma pogoltniti in kaj menijo mladi o izboru knjig označenih z znamko zlata hruška, boste izvedeli v naslednjih minutah.
"Nekatere knjige je treba samo pokusiti, druge pogoltniti, nekaj pa je tudi takih, ki jih je treba žvečiti in prebaviti", je dejal slikar Francis Bacon. Lea Ogrin se je pogovarjala z mladimi bralci povezanimi v bralni klub Fejstbuk. Na zadnjem srečanju so brali knjigo Barjanski otrok, ki je prejela priznanje Zlata hruška. Katere knjige morate nujno prebrati oziroma pogoltniti in kaj menijo mladi o izboru knjig označenih z znamko zlata hruška, boste izvedeli v naslednjih minutah.
Opera Brundibar je?bila?prvič?izvedena?leta?1942?v?Pragi. Velja za?edino?svetovno?uveljavljeno?opero,?uglasbeno?za?otroško?izvedbo.?Nepretrgano?jo?uprizarjajo?operni?ansambli?in?šole?po?vsem?svetu. Še posebej znana je postala zaradi?vloge,?ki?jo?je?odigrala?v?taborišču?Terezin?v?času?druge?svetovne?vojne. Ob?70. obletnici?konca?druge?svetovne?vojne?bodo?opero ponovno?uprizorili?tudi?v?Ljubljani. Lea Ogrin se je udeležila ene zadnjih vaj pred premiero.
Družabni plesi so zadnja leta zelo popularni, veliko ljudi, ne le mladih, je začelo v svojem prostem času plesati – popularni so swing, salsa, tudi tango. Kako se tango razlikuje od ostalih plesov, kako hitro se ga lahko naučimo, zakaj mnogi ne govorijo o tangu kot o hobiju, temveč kot o življenju samem, o vsem tem bodo govorili Špela Šebenik in njeni gosti. Vabljeni na tango!
"Vsak otrok je umetnik, težava leži v tem kako ostati umetnik, ko odrasteš", je dejal Pablo Picasso. Slovenskemu umetniku Ištvan Ištu Huzjanu je to zagotovo uspelo. Letos mu je priznanje podelila tudi strokovna žirija 31. grafičnega bienala. Za instalacijo Odsevi zemlje in Plakat zamenjav – OHO in Walter de Maria je prejel osrednjo nagrado mednarodnega festivala. Z Leo Ogrin se je pogovarjal o svojem delu, črpanju navdihov iz otroštva in razumevanju umetnosti.
"Vsak otrok je umetnik, težava leži v tem kako ostati umetnik, ko odrasteš", je dejal Pablo Picasso. Slovenskemu umetniku Ištvan Ištu Huzjanu je to zagotovo uspelo. Letos mu je priznanje podelila tudi strokovna žirija 31. grafičnega bienala. Za instalacijo Odsevi zemlje in Plakat zamenjav – OHO in Walter de Maria je prejel osrednjo nagrado mednarodnega festivala. Z Leo Ogrin se je pogovarjal o svojem delu, črpanju navdihov iz otroštva in razumevanju umetnosti.
V mesecu decembru nas glasba obkroža na vsakem koraku. Koncerti in glasbeni nastopi se vrstijo eden za drugim. Tudi v soboto, 19. decembra, bomo v Cankarjevem domu lahko spremljali gala božično-novoletni koncert Simfoničnega orkestra Cantabile in mešanega pevskega zbora Adoramus. Na koncertu bo nastopilo več kot 200 glasbenikov, skozi glasbo pa bodo povezali svetovno znane skladatelje treh držav: Slovenije, Avstrije in Hrvaške.
Kako dobro poznamo Miklavža in kakšna je tradicija miklavževanja pri nas? Gre za svetnika, ki ima pomembno mesto v evropskem prostoru, otroci pa ga danes najbolj poznajo po tem, da pridnim prinese kakšno majhno darilo. Prvi dobri mož pa ni prvi le zaradi tega, ker najmlajše obišče že 5. decembra zvečer, temveč je bil včasih, ko še ni bilo Božička in dedka Mraza sploh edini, ki je obdaroval otroke. O Sv. NIkolaju pa otroci, pater Pavle Jakop, etnologinja Mateja Habinc in novinarka Špela Šebenik.
Ta teden je svoja vrata odprl 31. Slovenski knjižni sejem. Na njem so pripravili pisano prodajno razstavo novih knjig in številne spremljajoče kulturne prireditve v vseh treh preddverjih Cankarjevega doma. Poleg predstavitev različnih založb obiskovalci lahko sodelujejo na pisateljskem odru ali v debatni kavarni, prisluhnejo predavanjem v založniški akademiji, poskrbeli pa so tudi za otroke in mladostnike, saj so v času knjižnega sejma na odru zaživele številne knjižne, gledališke in glasbene predstave. Med knjižne police je zavila tudi Tadeja Bizilj.
Ta teden je ob 50. obletnici oddaje Lahko noč, otroci! izšla posebna zgoščenka, na kateri boste našli sedem pravljic Primoža Suhodolčana. Njegove pravljice niso klasične pravljice, ne dogajajo se za devetimi gorami, ampak za vogalom vaše hiše. Na zgoščenki pa boste našli pravljice: Lonček kuhaj, Listko rekorder, Mali čarovnik, Kaj v sebi nosi prašiček, Zakaj se je medved naučil brati, Željomat in Čokoladni vulkan. V oddajI Kulturomat je Lea Ogrin poizvedovala kako nastanejo radijske pravljice.
Kaj imajo skupnega: 1. Gimnazija v Celju, Gimnazije: Celje – Center, Koper, Nova Gorica, Velenje, Srednja šola za oblikovanje in fotografijo, Srednja vzgojiteljska šola in gimnazija Ljubljana ter Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana in Maribor? Na vseh potekajo programi umetniške gimnazije, ki dijakom z različnimi talenti in zanimanji ponujajo strokovne predmete iz umetniških področij. Na vseh teh šolah imajo torej razpisano eno ali dve umetniški smeri: likovno, dramsko-gledališko, glasbeno, baletno ali plesno. Špela Šebenik se je odpravila na Srednjo vzgojiteljsko šolo in gimnazijo Ljubljana in na Gimnazijo Koper ter pred mikrofon povabila tamkajšnje dijake: Laro Mlakar, Ano Ule in Klemna Kovačiča iz ljubljanske šole ter Stello Kralj in Nino Vrabec iz Kopra.
Neveljaven email naslov
