Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenskemu šolstvu mnogokrat očitamo, da veliko bolj kot kreativnost in razmišljanje s svojo glavo spodbuja učenje na pamet. Da to ne drži popolnoma, kažejo mnogi projekti, ki se jih lotevajo učenci in dijaki. Eden takih je zagotovo film Memoarji vojaka Martina Kavčiča, ki prikazuje življenje vojaka v 1. svetovni vojni, ustvarili pa so ga dijaki Gimnazije Bežigrad. Več o filmu, ki je bil letos nagrajen tudi z zlato klapo 9. festivala osnovnošolskih in srednješolskih filmov Zoom, pa v Kulturomatu, ki ga je pripravila Andreja Gradišar.
Martin Kavčič je bil vojak, ki je med 1. svetovno vojno služil v avstro-ogrski vojski. Njegov dnevnik, ki ga je pisal med boji, so skoraj stoletje pozneje našli dijaki Gimnazije Bežigrad in ga uporabili kot podlago za film Memoarji vojaka Martina Kavčiča. Svit Komel, Luka Gantar, Klemen Babuder in Peter Bohanec so film skupaj s sošolci posneli v okviru izbirnih vsebin v gimnaziji, zanj pa prejeli tudi zlato klapo 9. festivala osnovnošolskih in srednješolskih filmov Zoom.
V filmu spremljamo Martinov vpoklic v vojsko, priprave na boje, odnose med vojaki, življenje na fronti. Svit je takole opisal vojaški vsakdan:
Mešanica vsega, ogromno je bilo nekega čakanja vmes, v jarkih, na fronti. Vojskovanje se je prepletalo z vsakdanjim življenjem, ki je bilo premeščeno v skladu z vojnimi razmerami. Zraven vsega pa je tudi občutiti zavedanje ekstremnih razmer, vojne.
Opaziti je mogoče tudi zametke nacionalizma, ki je do izraza še bolj prišel v času pred in med 2. svetovno vojno. Zelo tesne so bile tudi vezi, ki so jih vojaki v kratkem času spletli med seboj. Stalno pa je bil prisoten strah pred smrtjo, pravi Peter:.
Nikoli nisi vedel, ali boš preživel. Zelo so se izpostavile te osnovne človeške potrebe. Človek v vojni postane žival, ne ukvarja se s tem, kako bo kaj naredil, samo da bo naredil.
Pri ustvarjanju filma Memoarji vojaka Martina Kavčiča je sodeloval praktično cel 3. G Gimnazije Bežigrad. Ker za snemanje filma niso imeli finančnih sredstev, so si opremo in kostume sposodili, pri čemer so imeli kar precej težav. Tudi snemanje je bilo kar precej naporno, saj so nekatere prizore posneli v gozdu pozimi v snegu.
Sledila je še montaža posnetega – dodajanje besedila pripovedovalca, posebnih učinkov in arhivskih posnetkov, za kar sta poskrbela Klemen in Luka. Ker so se tako obsežnega projekta lotili prvič, so morali na koncu popraviti tudi marsikatero napako s snemanja.
Svit, Peter, Klemen in Luka pa tudi drugi sošolci, ki so sodelovali pri projektu, so se s tem projektom naučili, kako se snema filme, hkrati pa dobili globlji vpogled v življenje vojakov v 1. svetovni vojni.
679 epizod
Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.
Slovenskemu šolstvu mnogokrat očitamo, da veliko bolj kot kreativnost in razmišljanje s svojo glavo spodbuja učenje na pamet. Da to ne drži popolnoma, kažejo mnogi projekti, ki se jih lotevajo učenci in dijaki. Eden takih je zagotovo film Memoarji vojaka Martina Kavčiča, ki prikazuje življenje vojaka v 1. svetovni vojni, ustvarili pa so ga dijaki Gimnazije Bežigrad. Več o filmu, ki je bil letos nagrajen tudi z zlato klapo 9. festivala osnovnošolskih in srednješolskih filmov Zoom, pa v Kulturomatu, ki ga je pripravila Andreja Gradišar.
Martin Kavčič je bil vojak, ki je med 1. svetovno vojno služil v avstro-ogrski vojski. Njegov dnevnik, ki ga je pisal med boji, so skoraj stoletje pozneje našli dijaki Gimnazije Bežigrad in ga uporabili kot podlago za film Memoarji vojaka Martina Kavčiča. Svit Komel, Luka Gantar, Klemen Babuder in Peter Bohanec so film skupaj s sošolci posneli v okviru izbirnih vsebin v gimnaziji, zanj pa prejeli tudi zlato klapo 9. festivala osnovnošolskih in srednješolskih filmov Zoom.
V filmu spremljamo Martinov vpoklic v vojsko, priprave na boje, odnose med vojaki, življenje na fronti. Svit je takole opisal vojaški vsakdan:
Mešanica vsega, ogromno je bilo nekega čakanja vmes, v jarkih, na fronti. Vojskovanje se je prepletalo z vsakdanjim življenjem, ki je bilo premeščeno v skladu z vojnimi razmerami. Zraven vsega pa je tudi občutiti zavedanje ekstremnih razmer, vojne.
Opaziti je mogoče tudi zametke nacionalizma, ki je do izraza še bolj prišel v času pred in med 2. svetovno vojno. Zelo tesne so bile tudi vezi, ki so jih vojaki v kratkem času spletli med seboj. Stalno pa je bil prisoten strah pred smrtjo, pravi Peter:.
Nikoli nisi vedel, ali boš preživel. Zelo so se izpostavile te osnovne človeške potrebe. Človek v vojni postane žival, ne ukvarja se s tem, kako bo kaj naredil, samo da bo naredil.
Pri ustvarjanju filma Memoarji vojaka Martina Kavčiča je sodeloval praktično cel 3. G Gimnazije Bežigrad. Ker za snemanje filma niso imeli finančnih sredstev, so si opremo in kostume sposodili, pri čemer so imeli kar precej težav. Tudi snemanje je bilo kar precej naporno, saj so nekatere prizore posneli v gozdu pozimi v snegu.
Sledila je še montaža posnetega – dodajanje besedila pripovedovalca, posebnih učinkov in arhivskih posnetkov, za kar sta poskrbela Klemen in Luka. Ker so se tako obsežnega projekta lotili prvič, so morali na koncu popraviti tudi marsikatero napako s snemanja.
Svit, Peter, Klemen in Luka pa tudi drugi sošolci, ki so sodelovali pri projektu, so se s tem projektom naučili, kako se snema filme, hkrati pa dobili globlji vpogled v življenje vojakov v 1. svetovni vojni.
Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.
V začetku tedna so razglasili nagrajence literarnega natečaja Ane Frank. Namenjen je bil 12- do 14-letnikom, ki so prebrali dekličin dnevnik in na podlagi tega napisali spis z naslovom Ana Frank – njeno sporočilo moji generaciji. Podobnih projektov, s katerimi spodbujajo branje knjig med otroki, je v zadnjih letih veliko, a zanimanje za zgodbe, ki se skrivajo za knjižnimi platnicami, kljub temu upada. O branju, poteh, na katere nas popeljejo doživetja, ki jih opišejo pesniki in pisatelji, ter najljubših knjigah se je s petošolci ljubljanske OŠ Franceta Bevka pogovarjala Andreja Gradišar.
3. januarja leta 1919 so začele izhajati prve v Sloveniji natisnjene poštne znamke. Čeprav smo pri tem prvem izidu nekoliko zaostajali za drugimi evropskimi državami, se lahko pohvalimo s tem, da je eden izmed idejnih očetov poštne znamke prav Slovenec. Ob tej visoki obletnici znamk, smo se o njih pogovarjali tudi v tokratni oddaji Kulturomat, ki ga je pripravil Aleš Ogrin.
Ker se bliža čas obdarovanj, smo vam v Kulturomatu tokrat ponudili nekaj praktičnih nasvetov, kako lahko darila, ki jih postavite pod smrečico, kar najlepše okrasite. Pri tem so nam z napotki pomagali dijaki, ki na Srednji trgovski šoli Ljubljana obiskujejo smer Aranžerski tehnik. Povedali so nam, katere materiale naj pri zavijanju daril uporabimo, kako se med seboj dopolnjujejo barve, nekoliko pa smo se dotaknili tudi samega bontona ob izročevanju daril. Izpostavili smo tudi dejstvo, da je lepo prav vsako darilo, ne glede na vsebino zavitka, saj največ šteje pozornost, ki jo z obdarovanjem izkažemo.
Veseli tobogan je zopet tu. Tokrat na Osnovni šoli Frana Kranjca v Celju. Na odru se bo zvrstilo veliko mladih talentov: pevci, instrumentalisti, recitatorji in pripovedovalci skečev. V glavnih vlogah bodo seveda otroci od prvega do devetega razreda. Zbor in vokalne soliste bo spremljal ansambel z dirigentom Lojzetom Kranjčanom. Po toboganu se bo veselo z njimi spustil voditelj Milan Krapež. Vzdušje na generalki je preveril Dejan Petek.
Parklji nas skupaj z MIklavžem po navadi obiščejo 5. ali 6. decembra. Že teden prej pa se hudobci treh dežel - Avstrije, Italije in Slovenije - zberejo v Podkornu. Več kot 200 parkljem se je pridružila Andreja Gradišar.
Parklji nas skupaj z MIklavžem po navadi obiščejo 5. ali 6. decembra. Že teden prej pa se hudobci treh dežel - Avstrije, Italije in Slovenije - zberejo v Podkornu. Več kot 200 parkljem se je pridružila Andreja Gradišar. Foto: Blaž Grabeljšek
Festival plesne ustvarjalnosti mladih Živa je vsakoletni dogodek, ki že od leta 1975 predstavlja presek aktualne plesne ustvarjalnosti izbranih skupin in posameznikov iz vse Slovenije. Letošnji program je obiskovalcem poleg s plesom postregel še z mnogimi spremljajočimi dejavnostmi, recimo z vajami v zapeljevanju, ki jih boste spoznali tudi v tokratni oddaji Kulturomat. Seveda pa je glavno vodilo festivala Živa sodobni ples, ki s svojo odprtostjo mladim plesalcem, ki na festivalu nastopijo, ponuja neomejene možnosti pri izražanju njihovih čustev in vtisov iz okolja. Festival Živa je tudi svojevrsten poklon Živi Kraigher, znani plesni pedagoginji, koreografinji in dolgoletni voditeljici Oddelka za izrazni ples na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani. Vtise o festivalu je med mladimi nastopajočimi in med tistimi, ki ga s svojim delom omogočijo, zbral Aleš Ogrin.
Ste med tistimi, ki jih imenujemo knjižni molji in kar naprej tičijo z nosom v knjigah, ali med tistimi, ki spretno klikajo z miško ter iščejo gradivo in zanimive elektronske knjige na svetovnem spletu? Oboje je vznemirljivo, v tokratnem Kulturomatu, ki ga je pripravila Petra Medved, pa bomo ugotavljali, zakaj je dobro, da večkrat obiščemo knjižnico, in kako previdno je treba uporabljati gradiva, ki jih najdemo na svetovnem spletu.
Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.
Družine, v katerih se vsi od najmlajšega do najstarejšega ukvarjajo z glasbo, so danes izjemo redke. Pri Hudnikovih pa muzicirajo - in to na več kot le ljubiteljski ravni - tako starši kot štirje bratje Izak, Tobija, Ruben in Jonatan. V tokratnem Kulturomatu bomo izvedeli, kako je živeti v družini, ki je popolnoma predana glasbi, kaj jim ta pomeni in kateri instrument je najbolj kul. Pripravila: Andreja Gradišar.
Prvi november je praznik vseh svetih in je posvečen spominu na mrtve. Na Slovenskem in v okolici ima dolgo tradicijo, ki pa se je v stoletjih spreminjala. Lea Ogrin se je o dojemnaju smrti pogovarjala z etnologinjo Katjo Hrobat Virloget s Fakultete za humanistične študije.
Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.
Didžeridu je glasbilo avstralskih aboriginov. Prvi je o njem pisal avstralski kirurg in raziskovalec T. B. Wilson leta 1835, danes pa postaja didžeridu priljubljeno glasbilo po celem svetu. Več o didžeriduju pa v oddaji Kulturomat, ki sta jo pripravila Grega Ahlin in Lea Ogrin.
Gledališče Hiška se je v zadnjih letih izkazalo kot eno najboljših otroških gledaliških skupin. Od leta 2007 so nanizali kar 7 zaporednih uvrstitev na Državno srečanje otroških gledaliških skupin. Letos so bili s predstavo Alica v Čudežni deželi izbrani za nastop na 10. mednarodnem otroškem in mladinskem festivalu Bela vrana v Litvi. Z njimi se je pogovarjal Dejan Petek.
Zapiši svojo zgodbo in pusti pečat. Sledi svojim ciljem! To so sporočila, ki jih prinaša mladinski celovečerni film Vloga za Emo. Svoje sanje je poskušala uresničiti tudi mlada igralska ekipa, ki ji je uspelo prenesti zgodbe najstnikov na filmsko platno. Film je bil posnet po navdihu knjige Mateje Zorko Motivakcija za mlade v sodelovanju z režiserjem Alenom Pavšarjem in s Šolskim centrom Celje. Z ustvarjalci mladinskega celovečernega filma Vloga za Emo se je pogovarjala Petra Medved.
Priljubljene zgodbe bistrega labradorca Hektorja so se iz knjig Dima Zupana preselile tudi na Radio Slovenija. Jutri, ob 8.05 na 1. programu boste lahko prisluhnili prvemu od sedmih delov nadaljevanke v priredbi in režiji Irene Glonar. O radijski igri se je Dejan Petek pogovarjali z ustvarjalci Zgodbe nekega Hektorja.
Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.
Morda imate svoj amulet - predmet, ki ga vtaknete v žep, preden greste pisat test in pri tem upate, da vas bo zavaroval pred težkimi vprašanji. O tem, kakšne amulete imajo mladi, zakaj jih nosijo in kaj jim pomenijo, pa tudi kako in kakšni so bili amuleti v različnih kulturah in zakaj so nastali, se je Petra Medved v tokratnem Kulturomatu pogovarjala s kustosom iz Slovenskega etnografskega muzeja doktorjem Markom Frelihom in devetošolci osnovne šole Sostro. Fotografija: Egipčanska boginja Izida je bila med ljudmi najbolj priljubljena, saj je predstavljala vitalno energijo življenja in upanja v posmrtno življenje. Ker je bila božanska mati in zaščitnica svojega sina Horusa, so njen amulet nosile predvsem matere z majhnimi otroci. Amulet boginje Izide je star skoraj 3000 let in je shranjen v Slovenskem etnografskem muzeju. Avtor fotografije MARKO HABIČ, Slovenski etnografski muzej.
Avtorji slovarjev angleškega jezika Oxford Dictionaries vsako leto izberejo besedo leta. Lansko leto je ta naslov pripadel izrazu selfie. Beseda, ki označuje fotografijo, ki jo upodobljenec po navadi naredi kar sam z mobilnim telefonom ali bolj redko s fotaparatom, sicer obstaja že od leta 2002. Na enem od forumov jo je zapisal neznani avstralski moški, ki je zraven objavil fotografijo svojega poškodovanega obraza, slikal pa se je seveda sam. Za besedo leta so selfie izbrali, ker se je v enem letu uporaba te besede povečala kar za 17 tisoč odstotkov. Za njeno popularizacijo so poskrbeli tako navadni smrtniki kot znane osebe – med drugim je italijanska skupina najstnikov na samoportret ujela tudi papeža Frančiška. Kot vidite na sliki, je selfie naredil tudi Program za mlade. Oddajo je pripravila Andreja Gradišar.
Neveljaven email naslov
