Kako dobro poznamo Miklavža in kakšna je tradicija miklavževanja pri nas? Gre za svetnika, ki ima pomembno mesto v evropskem prostoru, otroci pa ga danes najbolj poznajo po tem, da pridnim prinese kakšno majhno darilo. Prvi dobri mož pa ni prvi le zaradi tega, ker najmlajše obišče že 5. decembra zvečer, temveč je bil včasih, ko še ni bilo Božička in dedka Mraza sploh edini, ki je obdaroval otroke. O Sv. NIkolaju pa otroci, pater Pavle Jakop, etnologinja Mateja Habinc in novinarka Špela Šebenik.

Kako dobro poznamo Miklavža oz. Sv. Nikolaja in kakšna je tradicija miklavževanja pri nas?
Gre za svetnika, ki ima pomembno mesto v evropskem prostoru, otroci pa ga danes najbolj poznajo po tem, da pridnim prinese kakšno majhno darilo. Prvi dobri mož pa ni prvi le zaradi tega, ker najmlajše obišče že 5. decembra zvečer, temveč je bil včasih, ko še ni bilo Božička in dedka Mraza sploh edini, ki je obdaroval otroke. Ob božiču so ljudje praznovali Kristusovo rojstvo, Božiček in dedek Mraz pa sta med nas prišla šele v zadnji četrtini 20. stoletja. Lik Miklavža ali Sv. Nikolaja je torej dosti starejši, temelji pa na zgodovinski osebi – Nikolaj iz Mire je živel konec tretjega in v prvi polovici 4. stoletja, postal je duhovnik, kasneje škof, vedno pa je bil dober in radodaren do ljudi, pripisujejo pa mu tudi kar nekaj čudežev – ti se naj bi še danes dogajali v Bariju oz. tamkajšnji baziliki, kamor so Italijani prepeljali njegove posmrtne ostanke, pravi pater Pavle Jakop iz Frančiškanske cerkve.

V Slovenijo, pa tudi v ostale dele Evrope, je Sv. Miklavž prišel s krščanstvom. Z uveljavljanjem te veroizpovedi se je med ljudmi širila tudi priljubljenost do tega svetnika, ki je kmalu postal zavetnik otrok, devic, popotnikov, romarjev in številnih poklicev. In številnih cerkva – na Slovenskem je največ cerkva posvečenih prav Miklavžu.

Zaradi svoje dobrote je Miklavž kmalu postal protiutež temi, zlu, hudiču in hkrati tisti, ki nagrajuje pridnost, poslušnost otrok – od poznega srednjega veka tudi fizično z darili, pravi dr. Mateja Habinc z Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo ljubljanske Filozofske fakultete. Danes je seveda Miklavž znan predvsem kot dobri mož, ki prinaša darila. Učenci iz OŠ Jurija Dalmatina Krško so prav dobro vedeli, da ta svetnik pridnim otrokom prinaša suho sadje, mandarine, sladkarijo, kakšno malenkost, parklji pa porednim prinesejo šibo.
Pater Pavle Jakop pa opozarja, da je lahko to tudi čas, ko se spomnimo Miklavževih pozitivnih lastnosti – torej njegove dobrosrčnosti, in tudi samo postanemo “miklavži”. Da nekomu nekaj podarimo – majhno darilo, nasmeh, pozornost …