Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Ružimo s kurenti!

06.02.2016

Navade maskiranja in maškaranja izvirajo še iz rimskih časov in so značilne za večji del sveta. Pri nas si maske nadenemo za pusta, najbolj znana slovenska tradicionalna maska pa je kurent. Ta pustni lik izvira s Ptuja, Dravskega polja in okolice, kjer danes deluje okoli 50 skupin, ki ohranjajo to tradicijo in v pustnem času »ružijo« po mestih doma in po tujem ter s hrupom odganjajo zimo. Špela Šebenik je obiskala Etnografsko društvo Kurent, kjer so ji mladi člani društva povedali vse o kurentu in o svojih izkušnjah nošenja 40 kilogramov težke opreme.

Navade maskiranja in maškaranja so med ljudmi žive že zelo dolgo, iz antike pa izhajajo prvi zapisi o maskah. Pri nas si maske nadenemo za pusta, najbolj znana slovenska tradicionalna maska pa je kurent. Ta pustni lik izvira s Ptuja, Dravskega polja in okolice, kjer danes deluje okoli 50 skupin, ki ohranjajo to tradicijo in v pustnem času »ružijo« po mestih doma in po tujem ter s hrupom odganjajo zimo. Pustna tradicija na Ptuju živi tudi med mlajšimi generacijami. Najmlajša članica Etnografsko društvo Kurent ima šele 5 let, moji sogovorniki pa so bili nekoliko starejši: dijaki Zala Zajko Ivančič, Žan Potočnik, Nejc Ekart, Jan Veselič in osnovnošolec Žiga Bor Ivančič.

K temu, da se v pustnem obdobju za 2 tedna posvetijo kurentovanju in z društvom ružijo doma in v tujini, so jih največkrat pritegnili družinski člani in prijatelji. Biti del tega je zanje zabava, ki ti da občutek, da ohranjaš ljudsko tradicijo svojega kraja.

Nejc: »Počutimo se super, demonsko! Počutimo se kot del ljudskega izročila, žive kulturne dediščine. Pomeni mi sprostitev od šole, za teden, dva, tri si malo oddahnemo, rajamo, se imamo fajn in ne mislimo na vsakdanji šolski stres. Na ulici je vse veselo in super je, ko si del tega.«

Gre za pogansko masko, ki izvira še iz obdobja pred krščanstvom. To je masko sicer preganjalo, a nikoli pregnalo. Etnologi in etnografi sicer ne vedo točno, kako, zakaj in kje je nastala maska kurenta, nekateri pa izvor vidijo v rimskih navadah in verovanjih. Kurenti odganjajo zimo, kličejo pomlad, pa tudi plodnost in srečo, z zvonci in pokanjem pokačev ustvarjajo hrup, da se kdaj zgodi, priznava Jan, da se jih kdo tudi ustraši:

»A mi smo prijazni kurenti. Ne strašimo ljudi po svetu, samo odganjamo zimo in prinašamo pomlad.«

Biti kurent ne pomeni le rajanja in potovanja v tujino – gre tudi za napor, švicanje, za polno podrobnosti, na katere moraš paziti in biti pripravljen. Oprema je težka 40 kilogramov, največji del te teže pa prispeva 5 zvoncev, ki si jih kurent z verigo pripne za pas. Pri tem mu mora nekdo pomagati (ponavadi so to hudiči), saj so zvonci pretežki, da bi si jih kurent, oblečen v težek in nekoliko okoren ovčji kožuh, zapel sam.

V roki ima kurent ježevko, na glavi pa kapo. Poznamo dve vrsti kurentov: pernati markovski kurent in rogati haloški korant, ki ima rogove in v kapi katerega je nekoliko več zraka. Kapa pernatega kurenta, ki ga nosijo moji sogovorniki, je (tako kot vsi ostali deli maske) narejena iz materialov in sestavin, ki so jih ljudje našli doma: včasih zajčja, pozneje ovčja koža, ježev kožuh, perje od gosi in pava, usnjeni trak za jezik, svinjski čekani, posušena meta, fižol za zobe.

Poslikava in okrasitev s krep papirjem sta unikatni, zato je vsak kurent nekoliko drugačen od drugega. Da se v povorki več sto kurentov člani posameznega društva prepoznajo, imajo na primer vezalke ali na maski rože določene barve. Kako se naredi rože, je pokazala Karmen Ivančič.

Poleg kurentov so v sprevodu tudi hudiči, ki so sicer poznejše maske in so se kurentu pridružile šele v 20. stoletju. Imajo nekoliko manj okrašeno masko in manj kožuha, zato so nekakšni vodiči, ki poskrbijo, da ne pride do nesreč na sprevodih, kurentu pa pomagajo pri oblačenju in še čem. Hudiči pa niso edini spremljevalci demonskega kurenta. To sta tudi baba nosi deda in piceki.

Za kakšni maski gre, pa Žiga Bor Ivančič.

Pokanje nikakor ni lahka veščina, tudi kakšna nesreča se lahko zgodi, pravi Žiga: »Kdaj se bo očesu udarim ali pa mi bič odleti iz rok.« Najbolj pomembno pa je, doda Jan, da med sprevodom poskrbijo za varnost občinstva. Na to pazijo vsi. Kakšne so pasti zvoncev in verige, ki jih nosi, lahko slišite v oddaji, mi pa vam lahko rečemo ne še – če si boste letos ogledali kakšen sprevod s kurenti, ne pozabite na robec. Tega so včasih dekleta dajale neporočenih fantom, ki so edini lahko nosili kurentovo masko – seveda le tistemu, za katerega so se ogrele. Čeprav navada podeljevanja robcev počasi izginja, pa lahko vi robec podarite v znak spodbude in zahvale.
Za ohranitev pustnega ljudskega izročila, ki jo ptujska društva želijo uvrstiti tudi na UNESCOv seznam svetovne kulturne dediščine, se torej ni bati.


Kulturomat

682 epizod


Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.

Ružimo s kurenti!

06.02.2016

Navade maskiranja in maškaranja izvirajo še iz rimskih časov in so značilne za večji del sveta. Pri nas si maske nadenemo za pusta, najbolj znana slovenska tradicionalna maska pa je kurent. Ta pustni lik izvira s Ptuja, Dravskega polja in okolice, kjer danes deluje okoli 50 skupin, ki ohranjajo to tradicijo in v pustnem času »ružijo« po mestih doma in po tujem ter s hrupom odganjajo zimo. Špela Šebenik je obiskala Etnografsko društvo Kurent, kjer so ji mladi člani društva povedali vse o kurentu in o svojih izkušnjah nošenja 40 kilogramov težke opreme.

Navade maskiranja in maškaranja so med ljudmi žive že zelo dolgo, iz antike pa izhajajo prvi zapisi o maskah. Pri nas si maske nadenemo za pusta, najbolj znana slovenska tradicionalna maska pa je kurent. Ta pustni lik izvira s Ptuja, Dravskega polja in okolice, kjer danes deluje okoli 50 skupin, ki ohranjajo to tradicijo in v pustnem času »ružijo« po mestih doma in po tujem ter s hrupom odganjajo zimo. Pustna tradicija na Ptuju živi tudi med mlajšimi generacijami. Najmlajša članica Etnografsko društvo Kurent ima šele 5 let, moji sogovorniki pa so bili nekoliko starejši: dijaki Zala Zajko Ivančič, Žan Potočnik, Nejc Ekart, Jan Veselič in osnovnošolec Žiga Bor Ivančič.

K temu, da se v pustnem obdobju za 2 tedna posvetijo kurentovanju in z društvom ružijo doma in v tujini, so jih največkrat pritegnili družinski člani in prijatelji. Biti del tega je zanje zabava, ki ti da občutek, da ohranjaš ljudsko tradicijo svojega kraja.

Nejc: »Počutimo se super, demonsko! Počutimo se kot del ljudskega izročila, žive kulturne dediščine. Pomeni mi sprostitev od šole, za teden, dva, tri si malo oddahnemo, rajamo, se imamo fajn in ne mislimo na vsakdanji šolski stres. Na ulici je vse veselo in super je, ko si del tega.«

Gre za pogansko masko, ki izvira še iz obdobja pred krščanstvom. To je masko sicer preganjalo, a nikoli pregnalo. Etnologi in etnografi sicer ne vedo točno, kako, zakaj in kje je nastala maska kurenta, nekateri pa izvor vidijo v rimskih navadah in verovanjih. Kurenti odganjajo zimo, kličejo pomlad, pa tudi plodnost in srečo, z zvonci in pokanjem pokačev ustvarjajo hrup, da se kdaj zgodi, priznava Jan, da se jih kdo tudi ustraši:

»A mi smo prijazni kurenti. Ne strašimo ljudi po svetu, samo odganjamo zimo in prinašamo pomlad.«

Biti kurent ne pomeni le rajanja in potovanja v tujino – gre tudi za napor, švicanje, za polno podrobnosti, na katere moraš paziti in biti pripravljen. Oprema je težka 40 kilogramov, največji del te teže pa prispeva 5 zvoncev, ki si jih kurent z verigo pripne za pas. Pri tem mu mora nekdo pomagati (ponavadi so to hudiči), saj so zvonci pretežki, da bi si jih kurent, oblečen v težek in nekoliko okoren ovčji kožuh, zapel sam.

V roki ima kurent ježevko, na glavi pa kapo. Poznamo dve vrsti kurentov: pernati markovski kurent in rogati haloški korant, ki ima rogove in v kapi katerega je nekoliko več zraka. Kapa pernatega kurenta, ki ga nosijo moji sogovorniki, je (tako kot vsi ostali deli maske) narejena iz materialov in sestavin, ki so jih ljudje našli doma: včasih zajčja, pozneje ovčja koža, ježev kožuh, perje od gosi in pava, usnjeni trak za jezik, svinjski čekani, posušena meta, fižol za zobe.

Poslikava in okrasitev s krep papirjem sta unikatni, zato je vsak kurent nekoliko drugačen od drugega. Da se v povorki več sto kurentov člani posameznega društva prepoznajo, imajo na primer vezalke ali na maski rože določene barve. Kako se naredi rože, je pokazala Karmen Ivančič.

Poleg kurentov so v sprevodu tudi hudiči, ki so sicer poznejše maske in so se kurentu pridružile šele v 20. stoletju. Imajo nekoliko manj okrašeno masko in manj kožuha, zato so nekakšni vodiči, ki poskrbijo, da ne pride do nesreč na sprevodih, kurentu pa pomagajo pri oblačenju in še čem. Hudiči pa niso edini spremljevalci demonskega kurenta. To sta tudi baba nosi deda in piceki.

Za kakšni maski gre, pa Žiga Bor Ivančič.

Pokanje nikakor ni lahka veščina, tudi kakšna nesreča se lahko zgodi, pravi Žiga: »Kdaj se bo očesu udarim ali pa mi bič odleti iz rok.« Najbolj pomembno pa je, doda Jan, da med sprevodom poskrbijo za varnost občinstva. Na to pazijo vsi. Kakšne so pasti zvoncev in verige, ki jih nosi, lahko slišite v oddaji, mi pa vam lahko rečemo ne še – če si boste letos ogledali kakšen sprevod s kurenti, ne pozabite na robec. Tega so včasih dekleta dajale neporočenih fantom, ki so edini lahko nosili kurentovo masko – seveda le tistemu, za katerega so se ogrele. Čeprav navada podeljevanja robcev počasi izginja, pa lahko vi robec podarite v znak spodbude in zahvale.
Za ohranitev pustnega ljudskega izročila, ki jo ptujska društva želijo uvrstiti tudi na UNESCOv seznam svetovne kulturne dediščine, se torej ni bati.


16.03.2013

Kako nastane glasbena skupina

Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.


09.03.2013

Kulturomat

Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.


02.03.2013

Pevski zbor Zvezne gimnazije in Zvezne realne gimnazije za Slovence

Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.


23.02.2013

Snemanje dokumentarca o Bruceu Springsteenu

Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.


16.02.2013

O "žalostni" in "veseli" kulturi

Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.


09.02.2013

Slovenske maske

Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.


02.02.2013

O romanu Asje Hrvatin "Lepe punce bruhajo"

Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.


26.01.2013

Gledališka predstava Nora Nora

Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.


19.01.2013

Kostumografija in scenografija

Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.


12.01.2013

Replike

Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.


05.01.2013

Kulturomat

Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.


29.12.2012

Mladi pevci iz OŠ Dornava

Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.


22.12.2012

TV fantazijska pustolovska komedija za otroke Duhec

Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.


15.12.2012

Kulturomat

Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.


08.12.2012

Grafično oblikovanje

Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.


01.12.2012

Razstava o razvoju pisave v Slovenskem šolskem muzeju

Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.


24.11.2012

Kulturomat

Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.


17.11.2012

Folklora, gledališče in starinski plesi

Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.


10.11.2012

Oblikovanje iz stvari, ki jih imamo okoli sebe

Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.


03.11.2012

Igranje na odru

Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.


Stran 22 od 35
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov