Gitica Jakopin je vsestranska umetniška ustvarjalka, ki se posveča raznim projektom. Njen zadnji in največji je izid pesniške zbirke v sodelovanju s fotografinjo Tajo košir Popovič. Gitici poezija vsekakor ni tuja, saj se z njo srečuje že od malih nog, ko ji je oče prebiral pesmi slovenskih pesnikov. Danes ima veliko slovenskih in tujih vzornikov, iz katerih črpa navdih, pisanja poezije pa se je prvič lotila z vstopom v srednjo šolo. Tekom epidemije je čas izkoristila za ustvarjanje novih pesmi in oblikovala zbirko, ki jo sestavlja 50 pesmi, ki skupaj s fotografijami obsegajo 100 strani. Zbirka nosi naslov Njej, posveča pa jo svoji babici – Gitici. Zbirko bo kmalu mogoče kupiti, Gitica in Taja pa pripravljata tudi predstavitveni literarni večer. Pred več kot enim letom sem dobila idejo, da bi zbrala nekaj svojih pesmi ter jih podelila z drugimi - če sem jaz uživala ob pisanju, bo pa morda še kdo ob branju, mar ne? In tako nekako se je rodila ta zbirka : s Tajo Košir Popovič sva se poleti lotili projekta, namreč pesmi z moje strani ter fotografije z njene. Razgibana forma, več jezikov, proste misli in še mnogo srčnosti ter truda je bilo potrebnih, da sva po nekaj mesecih dobili v roke zbirko z naslovom Njej. Poezija me pripelje malo bližje k svobodi. Odkar sem napisala svojo prvo pesem, bi lahko rekla, da se vanjo potapljam vse globlje. Ustvarjati je tako izhod kot prihod domov, in brez tega je težko živeti. Kot pravijo -  živim, da pišem in ravno obratno. Sama s seboj Praznina je zapolnjena. Oblivajo me oceani in morja. Skrbi me zapuščajo, tegobe popuščajo. Ne tonem, temveč lebdim!

V prihodnjih tednih bo izdala svojo prvo pesniško zbirko

Gitica Jakopin je vsestranska umetniška ustvarjalka, ki se posveča raznim projektom. Njen zadnji in največji je izid pesniške zbirke v sodelovanju s fotografinjo Tajo košir Popovič.
Gitici poezija vsekakor ni tuja, saj se z njo srečuje že od malih nog, ko ji je oče prebiral pesmi slovenskih pesnikov. Danes ima veliko slovenskih in tujih vzornikov, od katerih črpa navdih, pisanja poezije pa se je prvič lotila z vstopom v srednjo šolo. Tekom epidemije je čas izkoristila za ustvarjanje novih pesmi in oblikovala zbirko, ki jo sestavlja 50 pesmi, ki skupaj s fotografijami obsegajo 100 strani. Zbirka nosi naslov Njej, posveča pa jo svoji babici – Gitici. Zbirko bo kmalu mogoče kupiti, Gitica in Taja pa pripravljata tudi predstavitveni literarni večer.

Pred več kot enim letom sem dobila idejo, da bi zbrala nekaj svojih pesmi ter jih podelila z drugimi - če sem jaz uživala ob pisanju, bo pa morda še kdo ob branju, mar ne? In tako nekako se je rodila ta zbirka : s Tajo Košir Popovič sva se poleti lotili projekta, namreč pesmi z moje strani ter fotografije z njene. Razgibana forma, več jezikov, proste misli in še mnogo srčnosti ter truda je bilo potrebnih, da sva po nekaj mesecih dobili v roke zbirko z naslovom Njej.

Poezija me pripelje malo bližje k svobodi. Odkar sem napisala svojo prvo pesem, bi lahko rekla, da se vanjo potapljam vse globlje. Ustvarjati je tako izhod kot prihod domov, in brez tega je težko živeti. Kot pravijo -  živim, da pišem in ravno obratno.

Sama s seboj

Praznina je zapolnjena.

Oblivajo me oceani in morja.

Skrbi me zapuščajo,

tegobe popuščajo.

Ne tonem, temveč lebdim!