Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Štirinajstletna Dita se z mamo in očetom znajde v »družinskem taborišču«, natančneje v bloku številka 31 znotraj Auschwitza. Blok 31 pa ni vsakdanji spalni blok, temveč nekaj nenavadnega, skorajda nemogočega. To je prostor, v katerem svoje dni preživljajo otroci skupaj s svojimi učitelji, njihova največja skrivnost pa je osem skrbno varovanih knjig. Skrb zanje je bila zaupana Diti, ki je tako postala »knjižničarka iz Auschwitza«. Čeprav jo spremljajo grozote taborišča in večno hladni pogledi »angela smrti«, se Dita ne preda in je pripravljena storiti vse za ohranitev knjig, družine in prijateljev.
»Vsi so že slišali za največjo knjižnico na svetu, jaz pa bom napisal knjigo o najmanjši knjižnici na svetu in njeni knjižničarki.«
Antonio Iturbe (1967, Zaragoza) je španski novinar, profesor novinarstva in pisatelj. Pisal je za številne španske časopise in revije ter jih urejal, trenutno pa je zaposlen kot direktor kulturnega magazina Librújala. Doslej je izdal precej otroških knjig, pa tudi pet romanov, s Knjižničarko iz Auschwitza, ki je bila prevedena v številne jezike, zaživela pa bo tudi na filmskem platnu, pa je doživel mednarodni preboj. Za založbo Učila jo je v slovenščino prevedla Manica Baša.
V studiu se nam je pridružila Branka Fišer, urednica slovenske izdaje Knjižničarke iz Auschwitza. Z njo smo se pogovarjali o Diti, zgodbi, sporočilnosti knjige, kako je knjiga nastala in zakaj je pomembna za mlade bralce.
Osupljiva zgodba o deklici med holokavstom, ki je tvegala lastno življenje, da so knjige s svojo čudežno močjo lahko živele naprej
Štirinajstletna Dita se z mamo in očetom znajde v »družinskem taborišču«, natančneje v bloku številka 31 znotraj Auschwitza. Blok 31 pa ni vsakdanji spalni blok, temveč nekaj nenavadnega, skorajda nemogočega. To je prostor, v katerem svoje dni preživljajo otroci skupaj s svojimi učitelji, njihova največja skrivnost pa je osem skrbno varovanih knjig. Skrb zanje je bila zaupana Diti, ki je tako postala »knjižničarka iz Auschwitza«. Čeprav jo spremljajo grozote taborišča in večno hladni pogledi »angela smrti«, se Dita ne preda in je pripravljena storiti vse za ohranitev knjig, družine in prijateljev.
»Vsi so že slišali za največjo knjižnico na svetu, jaz pa bom napisal knjigo o najmanjši knjižnici na svetu in njeni knjižničarki.«
Antonio Iturbe (1967, Zaragoza) je španski novinar, profesor novinarstva in pisatelj. Pisal je za številne španske časopise in revije ter jih urejal, trenutno pa je zaposlen kot direktor kulturnega magazina Librújala. Doslej je izdal precej otroških knjig, pa tudi pet romanov, s Knjižničarko iz Auschwitza, ki je bila prevedena v številne jezike, zaživela pa bo tudi na filmskem platnu, pa je doživel mednarodni preboj. Za založbo Učila jo je v slovenščino prevedla Manica Baša.
V studiu se nam je pridružila Branka Fišer, urednica slovenske izdaje Knjižničarke iz Auschwitza. Z njo smo se pogovarjali o Diti, zgodbi, sporočilnosti knjige, kako je knjiga nastala in zakaj je pomembna za mlade bralce.
676 epizod
Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.
Štirinajstletna Dita se z mamo in očetom znajde v »družinskem taborišču«, natančneje v bloku številka 31 znotraj Auschwitza. Blok 31 pa ni vsakdanji spalni blok, temveč nekaj nenavadnega, skorajda nemogočega. To je prostor, v katerem svoje dni preživljajo otroci skupaj s svojimi učitelji, njihova največja skrivnost pa je osem skrbno varovanih knjig. Skrb zanje je bila zaupana Diti, ki je tako postala »knjižničarka iz Auschwitza«. Čeprav jo spremljajo grozote taborišča in večno hladni pogledi »angela smrti«, se Dita ne preda in je pripravljena storiti vse za ohranitev knjig, družine in prijateljev.
»Vsi so že slišali za največjo knjižnico na svetu, jaz pa bom napisal knjigo o najmanjši knjižnici na svetu in njeni knjižničarki.«
Antonio Iturbe (1967, Zaragoza) je španski novinar, profesor novinarstva in pisatelj. Pisal je za številne španske časopise in revije ter jih urejal, trenutno pa je zaposlen kot direktor kulturnega magazina Librújala. Doslej je izdal precej otroških knjig, pa tudi pet romanov, s Knjižničarko iz Auschwitza, ki je bila prevedena v številne jezike, zaživela pa bo tudi na filmskem platnu, pa je doživel mednarodni preboj. Za založbo Učila jo je v slovenščino prevedla Manica Baša.
V studiu se nam je pridružila Branka Fišer, urednica slovenske izdaje Knjižničarke iz Auschwitza. Z njo smo se pogovarjali o Diti, zgodbi, sporočilnosti knjige, kako je knjiga nastala in zakaj je pomembna za mlade bralce.
Osupljiva zgodba o deklici med holokavstom, ki je tvegala lastno življenje, da so knjige s svojo čudežno močjo lahko živele naprej
Štirinajstletna Dita se z mamo in očetom znajde v »družinskem taborišču«, natančneje v bloku številka 31 znotraj Auschwitza. Blok 31 pa ni vsakdanji spalni blok, temveč nekaj nenavadnega, skorajda nemogočega. To je prostor, v katerem svoje dni preživljajo otroci skupaj s svojimi učitelji, njihova največja skrivnost pa je osem skrbno varovanih knjig. Skrb zanje je bila zaupana Diti, ki je tako postala »knjižničarka iz Auschwitza«. Čeprav jo spremljajo grozote taborišča in večno hladni pogledi »angela smrti«, se Dita ne preda in je pripravljena storiti vse za ohranitev knjig, družine in prijateljev.
»Vsi so že slišali za največjo knjižnico na svetu, jaz pa bom napisal knjigo o najmanjši knjižnici na svetu in njeni knjižničarki.«
Antonio Iturbe (1967, Zaragoza) je španski novinar, profesor novinarstva in pisatelj. Pisal je za številne španske časopise in revije ter jih urejal, trenutno pa je zaposlen kot direktor kulturnega magazina Librújala. Doslej je izdal precej otroških knjig, pa tudi pet romanov, s Knjižničarko iz Auschwitza, ki je bila prevedena v številne jezike, zaživela pa bo tudi na filmskem platnu, pa je doživel mednarodni preboj. Za založbo Učila jo je v slovenščino prevedla Manica Baša.
V studiu se nam je pridružila Branka Fišer, urednica slovenske izdaje Knjižničarke iz Auschwitza. Z njo smo se pogovarjali o Diti, zgodbi, sporočilnosti knjige, kako je knjiga nastala in zakaj je pomembna za mlade bralce.
Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.
Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.
V torek zvečer ste lahko na našem prvem programu slišali premiero radijske igre Desetka avtorice Cvetke Bevc v režiji Alena Jelena. Radijska igra za najstnike v treh delih govori o desetih prijateljih, ki skupaj gulijo srednješolske klopi. Vsak od njih ima svojo najljubšo glasbeno skupino, knjigo, barvo, želje, cilje in strahove. Kako so igralci vsak lik izdelali do popolnosti in ga nam pričarali le s svojim glasom, je v tokratnem Kulturomatu raziskovala Petra Medved.
Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.
Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.
Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.
V kinematografe prihaja nov slovenski film Panika. Pripoveduje o štiridesetletni medicinski sestri Veri, ki panična spozna, da je zavozila svoje življenje. Želi si nove ljubezni in razburljivh trenutkov. Na predpremieri se je Lea Ogrin pogovarjala s štirinajstletno Vaneso Oštir Jarič, ki igra vlogo Verine hčerke in režiserko filma Panika Barbaro Zemljič.
Pisani medenjaki, ki so navadno v obliki srca, so že stoletja prostni na ljudskih sejminh. Fantje in dekleta so jih kupovali, da so svoji izbranki ali izbrancu izpovedali ljubezen.Kakšni pa so lecti danes, pa v oddaji Kulturomat.
Obiskali smo šesti ljubljanski festival kulturno - umetnostne vzgoje Bobri. Vstopili bomo v svet smeti in izvedeli, kako se iz odpadnih materialov in embalaže naredijo zanimivi inštrumenti. Odkrili bomo, da naše telo lahko postane glasbilo, ugotavljali, kako zabaven je sodobni ples in se naučili, kako nastane animiran film.
Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.
Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.
Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.
Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.
Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.
Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.
Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.
Neveljaven email naslov