Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
»Celoten roman je zasnovan na motiviki drevesa, ki raste v Adi. Včasih ga občuti kot nežnega, največkrat pa zelo bolečega oziroma kot metaforo svojega občutja. In ravno ta žalost, ki jo občuti ob odhodu Majka, ponovno prebudi drevo v njej. Zato Balada o drevesu.«
V Kulturomatu se nam je pred mikrofonom pridružila pisateljica Mateja Gomboc, s katero smo govorili o njeni pravkar izdani knjigi. Kot pravi avtorica sama, je knjiga namenjen čisto vsem – tako mladim, kot odraslim, saj jo lahko v roke vzame čisto vsak in v njej najde nekaj zase. Knjiga je izšla pri založbi Miš.
O ČEM GOVORI KNJIGA
Roman je napisan v obliki prvoosebne pripovedi/izpovedi gimnazijke Ade, ki jo nekega torka doleti tragedija – njen fant Majk stori samomor. Ada prihaja iz urejene, a nekoliko hladne družine – dekle ima občutek, da so starši sama sebi dovolj in v zvezi s hčerama le opravljajo starševske dolžnosti. Ima pa topel odnos z mlajšo sestro, pa čeprav je ta njeno nasprotje – brezskrbna in družabna, zanjo je vse enostavno. V nasprotju z njo je Ada pretirano zaskrbljena, kot vrhunska violinistka pa za druženje niti nima časa. Najbližja ji je govorica glasbe in njenega inštrumenta, kar v osnovni šoli kmalu postane podlaga za zbadanje med vrstniki. V srednji šoli ji gre po tej plati bolje, a zares vse spremeni šele Majk, karateist in kitarist, ob katerem je zmožna zaživeti tudi nekoliko drugače. Dokler nekega dne on ne odide, Ada pa spet ostane sama. Sama z množico vprašanj, z občutkom krivde in silovitimi čustvi, ki nihajo od žalosti do jeze. Zakaj, zakaj, zakaj?! Skozi pripoved se pred bralcem počasi izrisuje njuna (izjemno lepa) ljubezenska zgodba, pa tudi njune življenjske zgodbe pred njo, med drugim tudi Majkove psihične težave. Balada o drevesu je pretresljiva, izjemno močna knjiga o spopadanju z izgubo, poskusu sprejemanja nesprejemljivega in razumevanju nerazumljivega.
»Mladi bi knjigo morali prebrati zaradi soočanja s situacijami, v katerih se lahko znajdejo sami. Skoraj vsak se je že srečal z vrstniškim nasiljem ali odhodom bližnjega. O smrti premalo govorimo. Najraje o njej sploh ne bi govorili, a na žalost je smrt del našega vsakdana. Zato bi ta roman priporočila mladim, kajti v njem se srečamo z vsemi temi vprašanji. In obljubim, da ni zahtevno branje.«
ODLOMEK IZ KNJIGE
Začnem preigravati. Brahmsa, Sarasateja, Bártoka. Morda bi bil primeren Mendelsshon? Kaj pa, če bi zaigrala kaj novejšega? Ali pa morda jazzovskega? Morda Gershwina? West side story? O prepovedani ljubezni in sporih okoli nje? Najina ljubezen ni bila prepovedana. Zdaj je.
Kaj ti hočem povedati, Majk? Česa ti še nisem, pa ti moram? Nenadoma mi kristalno jasno zazveni melodija. Stavki, drug za drugim. In refren.
Vse to ti bom povedala.
Začnem prebirati strune. Čisto nežno, preprosto. Stopim proti tebi in ti podam roko. Na okna moje sobe začne škropiti dež.
Jaz pa sedem za mizo, vzamem notni zvezek in začnem zapisovati skladbo.
To bo najina balada, Majk. Balada o mojem drevesu. In o tvojem? Si ga tudi ti imel v sebi? S tako košato krošnjo, da ti ni pustila dihati? Z globokimi koreninami, ki so se razpredale po vseh tvojih porah? Ko izzveni zadnja nota, odprem oči. Majku sem povedala, kako lepo mi je bilo z njim.
KDO JE MATEJA GOMBOC?
Mateja Gomboc (1964) je pisateljica, prevajalka, profesorica in publicistka. Otroštvo je preživela v Ajdovščini in Sovodnjah ob Soči. Po srednji šoli v Novi Gorici je leta 1988 na Filozofski fakulteti diplomirala kot profesorica slovenskega in italijanskega jezika. Je avtorica več učbenikov in delovnih zvezkov za slovenski jezik za srednje šole.
Ustvarjati je začela v 90. letih. Sprva je pisala kratko prozo za odrasle, jo objavljala v literarnih revijah in precej uspešno sodelovala na različnih literarnih natečajih, saj je prejela več nagrad in priznanj. Sledilo je ustvarjanje za slovenske otroške revije, od tod tudi otroške in mladinske knjige ter odločitev za večja dela, tj. romane. Piše za otroke in za odrasle, poleg tega pa tudi prevaja iz italijanščine.
Pretresljiva, izjemno močna knjiga o spopadanju z izgubo, poskusu sprejemanja nesprejemljivega in razumevanju nerazumljivega
»Celoten roman je zasnovan na motiviki drevesa, ki raste v Adi. Včasih ga občuti kot nežnega, največkrat pa zelo bolečega oziroma kot metaforo svojega občutja. In ravno ta žalost, ki jo občuti ob odhodu Majka, ponovno prebudi drevo v njej. Zato Balada o drevesu.«
V Kulturomatu se nam je pred mikrofonom pridružila pisateljica Mateja Gomboc, s katero smo govorili o njeni pravkar izdani knjigi. Kot pravi avtorica sama, je knjiga namenjen čisto vsem – tako mladim, kot odraslim, saj jo lahko v roke vzame čisto vsak in v njej najde nekaj zase. Knjiga je izšla pri založbi Miš, najdete jo tukaj.
Roman je napisan v obliki prvoosebne pripovedi/izpovedi gimnazijke Ade, ki jo nekega torka doleti tragedija – njen fant Majk stori samomor. Ada prihaja iz urejene, a nekoliko hladne družine – dekle ima občutek, da so starši sama sebi dovolj in v zvezi s hčerama le opravljajo starševske dolžnosti. Ima pa topel odnos z mlajšo sestro, pa čeprav je ta njeno nasprotje – brezskrbna in družabna, zanjo je vse enostavno. V nasprotju z njo je Ada pretirano zaskrbljena, kot vrhunska violinistka pa za druženje niti nima časa. Najbližja ji je govorica glasbe in njenega inštrumenta, kar v osnovni šoli kmalu postane podlaga za zbadanje med vrstniki. V srednji šoli ji gre po tej plati bolje, a zares vse spremeni šele Majk, karateist in kitarist, ob katerem je zmožna zaživeti tudi nekoliko drugače. Dokler nekega dne on ne odide, Ada pa spet ostane sama. Sama z množico vprašanj, z občutkom krivde in silovitimi čustvi, ki nihajo od žalosti do jeze. Zakaj, zakaj, zakaj?! Skozi pripoved se pred bralcem počasi izrisuje njuna (izjemno lepa) ljubezenska zgodba, pa tudi njune življenjske zgodbe pred njo, med drugim tudi Majkove psihične težave. Balada o drevesu je pretresljiva, izjemno močna knjiga o spopadanju z izgubo, poskusu sprejemanja nesprejemljivega in razumevanju nerazumljivega.
»Mladi bi knjigo morali prebrati zaradi soočanja s situacijami, v katerih se lahko znajdejo sami. Skoraj vsak se je že srečal z vrstniškim nasiljem ali odhodom bližnjega. O smrti premalo govorimo. Najraje o njej sploh ne bi govorili, a na žalost je smrt del našega vsakdana. Zato bi ta roman priporočila mladim, kajti v njem se srečamo z vsemi temi vprašanji. In obljubim, da ni zahtevno branje.«
Začnem preigravati. Brahmsa, Sarasateja, Bártoka. Morda bi bil primeren Mendelsshon? Kaj pa, če bi zaigrala kaj novejšega? Ali pa morda jazzovskega? Morda Gershwina? West side story? O prepovedani ljubezni in sporih okoli nje? Najina ljubezen ni bila prepovedana. Zdaj je.
Kaj ti hočem povedati, Majk? Česa ti še nisem, pa ti moram? Nenadoma mi kristalno jasno zazveni melodija. Stavki, drug za drugim. In refren.
Vse to ti bom povedala.
Začnem prebirati strune. Čisto nežno, preprosto. Stopim proti tebi in ti podam roko. Na okna moje sobe začne škropiti dež.
Jaz pa sedem za mizo, vzamem notni zvezek in začnem zapisovati skladbo.
To bo najina balada, Majk. Balada o mojem drevesu. In o tvojem? Si ga tudi ti imel v sebi? S tako košato krošnjo, da ti ni pustila dihati? Z globokimi koreninami, ki so se razpredale po vseh tvojih porah? Ko izzveni zadnja nota, odprem oči. Majku sem povedala, kako lepo mi je bilo z njim.
Mateja Gomboc (1964) je pisateljica, prevajalka, profesorica in publicistka. Otroštvo je preživela v Ajdovščini in Sovodnjah ob Soči. Po srednji šoli v Novi Gorici je leta 1988 na Filozofski fakulteti diplomirala kot profesorica slovenskega in italijanskega jezika. Je avtorica več učbenikov in delovnih zvezkov za slovenski jezik za srednje šole.
Ustvarjati je začela v 90. letih. Sprva je pisala kratko prozo za odrasle, jo objavljala v literarnih revijah in precej uspešno sodelovala na različnih literarnih natečajih, saj je prejela več nagrad in priznanj. Sledilo je ustvarjanje za slovenske otroške revije, od tod tudi otroške in mladinske knjige ter odločitev za večja dela, tj. romane. Piše za otroke in za odrasle, poleg tega pa tudi prevaja iz italijanščine.
676 epizod
Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.
»Celoten roman je zasnovan na motiviki drevesa, ki raste v Adi. Včasih ga občuti kot nežnega, največkrat pa zelo bolečega oziroma kot metaforo svojega občutja. In ravno ta žalost, ki jo občuti ob odhodu Majka, ponovno prebudi drevo v njej. Zato Balada o drevesu.«
V Kulturomatu se nam je pred mikrofonom pridružila pisateljica Mateja Gomboc, s katero smo govorili o njeni pravkar izdani knjigi. Kot pravi avtorica sama, je knjiga namenjen čisto vsem – tako mladim, kot odraslim, saj jo lahko v roke vzame čisto vsak in v njej najde nekaj zase. Knjiga je izšla pri založbi Miš.
O ČEM GOVORI KNJIGA
Roman je napisan v obliki prvoosebne pripovedi/izpovedi gimnazijke Ade, ki jo nekega torka doleti tragedija – njen fant Majk stori samomor. Ada prihaja iz urejene, a nekoliko hladne družine – dekle ima občutek, da so starši sama sebi dovolj in v zvezi s hčerama le opravljajo starševske dolžnosti. Ima pa topel odnos z mlajšo sestro, pa čeprav je ta njeno nasprotje – brezskrbna in družabna, zanjo je vse enostavno. V nasprotju z njo je Ada pretirano zaskrbljena, kot vrhunska violinistka pa za druženje niti nima časa. Najbližja ji je govorica glasbe in njenega inštrumenta, kar v osnovni šoli kmalu postane podlaga za zbadanje med vrstniki. V srednji šoli ji gre po tej plati bolje, a zares vse spremeni šele Majk, karateist in kitarist, ob katerem je zmožna zaživeti tudi nekoliko drugače. Dokler nekega dne on ne odide, Ada pa spet ostane sama. Sama z množico vprašanj, z občutkom krivde in silovitimi čustvi, ki nihajo od žalosti do jeze. Zakaj, zakaj, zakaj?! Skozi pripoved se pred bralcem počasi izrisuje njuna (izjemno lepa) ljubezenska zgodba, pa tudi njune življenjske zgodbe pred njo, med drugim tudi Majkove psihične težave. Balada o drevesu je pretresljiva, izjemno močna knjiga o spopadanju z izgubo, poskusu sprejemanja nesprejemljivega in razumevanju nerazumljivega.
»Mladi bi knjigo morali prebrati zaradi soočanja s situacijami, v katerih se lahko znajdejo sami. Skoraj vsak se je že srečal z vrstniškim nasiljem ali odhodom bližnjega. O smrti premalo govorimo. Najraje o njej sploh ne bi govorili, a na žalost je smrt del našega vsakdana. Zato bi ta roman priporočila mladim, kajti v njem se srečamo z vsemi temi vprašanji. In obljubim, da ni zahtevno branje.«
ODLOMEK IZ KNJIGE
Začnem preigravati. Brahmsa, Sarasateja, Bártoka. Morda bi bil primeren Mendelsshon? Kaj pa, če bi zaigrala kaj novejšega? Ali pa morda jazzovskega? Morda Gershwina? West side story? O prepovedani ljubezni in sporih okoli nje? Najina ljubezen ni bila prepovedana. Zdaj je.
Kaj ti hočem povedati, Majk? Česa ti še nisem, pa ti moram? Nenadoma mi kristalno jasno zazveni melodija. Stavki, drug za drugim. In refren.
Vse to ti bom povedala.
Začnem prebirati strune. Čisto nežno, preprosto. Stopim proti tebi in ti podam roko. Na okna moje sobe začne škropiti dež.
Jaz pa sedem za mizo, vzamem notni zvezek in začnem zapisovati skladbo.
To bo najina balada, Majk. Balada o mojem drevesu. In o tvojem? Si ga tudi ti imel v sebi? S tako košato krošnjo, da ti ni pustila dihati? Z globokimi koreninami, ki so se razpredale po vseh tvojih porah? Ko izzveni zadnja nota, odprem oči. Majku sem povedala, kako lepo mi je bilo z njim.
KDO JE MATEJA GOMBOC?
Mateja Gomboc (1964) je pisateljica, prevajalka, profesorica in publicistka. Otroštvo je preživela v Ajdovščini in Sovodnjah ob Soči. Po srednji šoli v Novi Gorici je leta 1988 na Filozofski fakulteti diplomirala kot profesorica slovenskega in italijanskega jezika. Je avtorica več učbenikov in delovnih zvezkov za slovenski jezik za srednje šole.
Ustvarjati je začela v 90. letih. Sprva je pisala kratko prozo za odrasle, jo objavljala v literarnih revijah in precej uspešno sodelovala na različnih literarnih natečajih, saj je prejela več nagrad in priznanj. Sledilo je ustvarjanje za slovenske otroške revije, od tod tudi otroške in mladinske knjige ter odločitev za večja dela, tj. romane. Piše za otroke in za odrasle, poleg tega pa tudi prevaja iz italijanščine.
Pretresljiva, izjemno močna knjiga o spopadanju z izgubo, poskusu sprejemanja nesprejemljivega in razumevanju nerazumljivega
»Celoten roman je zasnovan na motiviki drevesa, ki raste v Adi. Včasih ga občuti kot nežnega, največkrat pa zelo bolečega oziroma kot metaforo svojega občutja. In ravno ta žalost, ki jo občuti ob odhodu Majka, ponovno prebudi drevo v njej. Zato Balada o drevesu.«
V Kulturomatu se nam je pred mikrofonom pridružila pisateljica Mateja Gomboc, s katero smo govorili o njeni pravkar izdani knjigi. Kot pravi avtorica sama, je knjiga namenjen čisto vsem – tako mladim, kot odraslim, saj jo lahko v roke vzame čisto vsak in v njej najde nekaj zase. Knjiga je izšla pri založbi Miš, najdete jo tukaj.
Roman je napisan v obliki prvoosebne pripovedi/izpovedi gimnazijke Ade, ki jo nekega torka doleti tragedija – njen fant Majk stori samomor. Ada prihaja iz urejene, a nekoliko hladne družine – dekle ima občutek, da so starši sama sebi dovolj in v zvezi s hčerama le opravljajo starševske dolžnosti. Ima pa topel odnos z mlajšo sestro, pa čeprav je ta njeno nasprotje – brezskrbna in družabna, zanjo je vse enostavno. V nasprotju z njo je Ada pretirano zaskrbljena, kot vrhunska violinistka pa za druženje niti nima časa. Najbližja ji je govorica glasbe in njenega inštrumenta, kar v osnovni šoli kmalu postane podlaga za zbadanje med vrstniki. V srednji šoli ji gre po tej plati bolje, a zares vse spremeni šele Majk, karateist in kitarist, ob katerem je zmožna zaživeti tudi nekoliko drugače. Dokler nekega dne on ne odide, Ada pa spet ostane sama. Sama z množico vprašanj, z občutkom krivde in silovitimi čustvi, ki nihajo od žalosti do jeze. Zakaj, zakaj, zakaj?! Skozi pripoved se pred bralcem počasi izrisuje njuna (izjemno lepa) ljubezenska zgodba, pa tudi njune življenjske zgodbe pred njo, med drugim tudi Majkove psihične težave. Balada o drevesu je pretresljiva, izjemno močna knjiga o spopadanju z izgubo, poskusu sprejemanja nesprejemljivega in razumevanju nerazumljivega.
»Mladi bi knjigo morali prebrati zaradi soočanja s situacijami, v katerih se lahko znajdejo sami. Skoraj vsak se je že srečal z vrstniškim nasiljem ali odhodom bližnjega. O smrti premalo govorimo. Najraje o njej sploh ne bi govorili, a na žalost je smrt del našega vsakdana. Zato bi ta roman priporočila mladim, kajti v njem se srečamo z vsemi temi vprašanji. In obljubim, da ni zahtevno branje.«
Začnem preigravati. Brahmsa, Sarasateja, Bártoka. Morda bi bil primeren Mendelsshon? Kaj pa, če bi zaigrala kaj novejšega? Ali pa morda jazzovskega? Morda Gershwina? West side story? O prepovedani ljubezni in sporih okoli nje? Najina ljubezen ni bila prepovedana. Zdaj je.
Kaj ti hočem povedati, Majk? Česa ti še nisem, pa ti moram? Nenadoma mi kristalno jasno zazveni melodija. Stavki, drug za drugim. In refren.
Vse to ti bom povedala.
Začnem prebirati strune. Čisto nežno, preprosto. Stopim proti tebi in ti podam roko. Na okna moje sobe začne škropiti dež.
Jaz pa sedem za mizo, vzamem notni zvezek in začnem zapisovati skladbo.
To bo najina balada, Majk. Balada o mojem drevesu. In o tvojem? Si ga tudi ti imel v sebi? S tako košato krošnjo, da ti ni pustila dihati? Z globokimi koreninami, ki so se razpredale po vseh tvojih porah? Ko izzveni zadnja nota, odprem oči. Majku sem povedala, kako lepo mi je bilo z njim.
Mateja Gomboc (1964) je pisateljica, prevajalka, profesorica in publicistka. Otroštvo je preživela v Ajdovščini in Sovodnjah ob Soči. Po srednji šoli v Novi Gorici je leta 1988 na Filozofski fakulteti diplomirala kot profesorica slovenskega in italijanskega jezika. Je avtorica več učbenikov in delovnih zvezkov za slovenski jezik za srednje šole.
Ustvarjati je začela v 90. letih. Sprva je pisala kratko prozo za odrasle, jo objavljala v literarnih revijah in precej uspešno sodelovala na različnih literarnih natečajih, saj je prejela več nagrad in priznanj. Sledilo je ustvarjanje za slovenske otroške revije, od tod tudi otroške in mladinske knjige ter odločitev za večja dela, tj. romane. Piše za otroke in za odrasle, poleg tega pa tudi prevaja iz italijanščine.
V prvem jesenskem Knjigomatu bomo pregledali, katere knjižne novosti so založbe izdale preteklo poletje. Raziskali bomo dve novonastali zbirki pravljic, Dekle, obljubljeno soncu in Lisička sestrička, pokukali v pripovedi Vsi se bojijo žabona Jona in O pujsku, ki je imel kratek spomin ter v pesniški zbirki Narisati ptico in Čez potoček in naprej. Skupaj bomo prelistali risoromane Aja, Ne vsi roboti in Oksi. Spoznali bomo tudi projekt Naša mala knjižnica, ki spodbuja branje pri otrocih in mladih. Za konec oddaje pa se vam bo predstavila pisateljica mladinskega romana Sneg, ki je letos prejela nagrado večernica.
Gimnazijka Aja Piškur, ki se je preizkusila kot statistka v slovenskih serijah in filmih in je na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana uresničevala svoje otroške sanje, da bi postala balerina, nam bo v tokratni oddaji Kulturomat povedala, kako se je navdušila nad snemanjem filmov in tudi gledališčem. Poleg tega bo z nami delila svoje izkušnje o plesanju baleta in kako se danes znajde kot učiteljica jazz baleta za mlada dekleta.
Slow Monkeys je 6 članska skupina, ki jo sestavljajo Tadej, Bor, Jure, Žiga, Lucija in Janez. Skoraj vsi so obiskovali tudi isto gimnazijo v Celju. In ravno tam so se spoznali in ustvarili svojo glasbeno skupino. Lana Furlan je Tadeja, Bora, Jureta in Žiga povabila v studijo, kjer je izvedela, kako ustvarjajo svoje avtorske skladbe in ali imajo tremo pred nastopi. Več pa v Kulturomatu!
Po dolgih dveh mesecih počitnic je zopet na vrsti Kulturomat. Novo sezono bo začel 19-letni glasbenik Lev B Marn, ki obiskuje 4. letnik Srednje vzgojiteljske šole, gimnazije in umetniške gimnazije Ljubljana. Igra kar tri glasbila, poleg tega pa se aktivno pripravlja na svoj drugi studijski album. Lana Furlan ga je povabila pred mikrofon še pred začetkom novega šolskega leta.
Bližajo se poletne počitnice in s tem tudi več časa za listanje po knjigah. Danes bomo skočili med knjižne police, kjer nam bo knjižničarka Darja Lavrenčič Vrabec predstavila poletne bralne predloge. Dotaknili se bomo knjig za najmlajše, malo starejše in za tiste, ki jim branje ni najljubše. Tokratni Knjigomat je pripravila Lana Furlan.
V Kulturomatu bomo tokrat gostili mladega glasbenika, ki že nekaj let v glasbeni šoli igra saksofon. Ste vedeli, da obstaja več vrst tega glasbila? Glede na dolžino resonacijske cevi in s tem razpona dobljenih tonov poznamo sopranski, altovski, tenorski, baritonski saksofon ter še nekaj drugih vrst saksofona. Sogovornik Lane Furlan Teo Resinovič igra najpogosteje uporabljeno vrsto saksofona, katera je to, pa izveste v Kulturomatu.
Danes bomo v Kulturomatu spoznali 16-letnega Primorca, ki že 9 let igra diatonično harmoniko. Ruben Žvab iz Gornjih Ležeč že od nekdaj rad posluša narodno-zabavno glasbo, zato tudi želja po igranju tega inštrumenta. Kot svoj največji dosežek si šteje 99 točk na svetovnem prvenstvu v diatonični harmoniki. Več pa je povedal Lani Furlan.
Tekmovanje, Slovenščina ima dolg jezik: Književnost na filmu že 11. leto vabi tako osnovnošolce kot srednješolce k ustvarjanju samostojnih filmskih izdelkov, ki se navezujejo na literarno podlago. Letošnjega tekmovanja se je prvič udeležila tudi Nuša Bohak, mlada navdušena filmska ustvarjalka, ki se je na tekmovanju predstavila s filmom Skok.
V majskem Knjigomatu bomo spoznali letošnje zlate bralce, se odpravili na popotovanje z zbirko Odisej ter se pridružili novim pustolovščinam Akisi in Ariol.
Spoznajte 14-letno raperico in nadobudno pisateljico Zalo Kodrič z OŠ Pobočje. Mlada kulturnica rada bere fantazijske romane, piše pesmi in se navdušuje nad gledališčem. Med svoje največje uspehe pa šteje nastop na Slovenija ima talent leta 2023 in izid njenega fantazijskega romana. Čeprav je v življenju doživela že marsikaj, imajo njena besedila vedno pozitivno sporočilo.
Pred izidom tujejezičnega literarnega dela v Sloveniji, se založbe marsikdaj odločijo, da bi knjigo, slikanico ali strip, prevedle. Tako izvirno besedilo pride v roke prevajalke ali prevajalca, čigar naloga ni zgolj, da besedilo prevede v slovenščino, ampak da tudi ujame slog pisanja avtorja ali avtorice. V pogovoru z mlado prevajalko Tajdo Liplin Šerbetar je Sara Medved izvedela, kako pomembno je branje v slovenščini in s čim vse se je soočala ob prevajanju svojega prevajalskega prvenca Upam, da kdo posluša avtorice Alice Oseman.
V rubriki Kulturomat se bomo podali v Litijo. Spoznali bomo Aniko Skubic in Izo Jurič, ki sta že od malih nog radi risali in slikali, danes pa svoje spretnosti krepita tako v šoli kot tudi v prostem času.
V tokratni oddaji Knjigomat bomo skupaj prelistali slikanici "A smo že tam?" in "Kje si?", se spraševali, ali nam lahko norost razloži svet ter se ob ilustracijah malo starejših pravljic potopili v domišljijske svetove.
Danes bomo v Kulturomatu spoznali Plejade – svežo indie rock skupino, ki je konec prejšnjega meseca izdala svoj prvi singel Ne poveš. Vokalist Domen Brodarič in kitarist Aleksij Drnovšček sta nam povedala, kako je potekalo ustvarjanje singla in kaj je bilo najtežje pri tem. Več pa v Kulturomatu, ki ga je pripravila Lana Furlan!
Osnovnošolec Jon Likar je strasten kitarist. Svojo glasbeno pot je začel s klasično kitaro, zadnje leto pa raje preigrava električno. 14-letni glasbenik je bil letos sprejet na Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, kot svoj največji dosežek pa šteje bronasto priznanje na tekmovanju v Palmanovi. Zakaj meni, da je električna boljša kot klasična kitara, pa izveste v današnjem Kulturomatu, ki ga je pripravila Lana Furlan.
Mesec marec je že skoraj minil zato je čas, da se, kot vsako zadnjo soboto v mesecu, odpravimo na literarni sprehod med sveže natisnjene knjige, mladinske romane in slikanice. Tokrat se boste naši poslušalci lahko družili z mladima odpornicama na Nizozemskem in s kraljično, ki je dobila čarobno omaro. Malo starejši bralci pa lahko spoznate dedka, ki je postal češnjevo drevo, pokukate v življenje Gospodične z monstero ali raziskujete mladinski roman Jutri bom siten kot pes. Če pa vas bolj navdušujejo ilustracije kot kopica besed, pa lahko te najdete v knjigi Vesolje, žepi in slonji kihci ter v stripih Avtomoto mravlje in Filip gre na sprehod.
Letos že šestnajstič zapored poteka festival Bobri. Na festivalu se otroci in mladi lahko udeležijo kulturno-umetniških prireditev in delavnic. Tudi Kulturomat se je odpravil na eno od predstav, in sicer v Plesni Teater Ljubljana. Ogledali smo si predstavo Alma, ki govori o Almi Karlin, celjski popotnici in pisateljici. Več pa v Kulturomatu!
Od ljubezni do pesnikovanja že v mladih letih do prve pesniške zbirke, Dostop na odprto morje, ki je izšla v sklopu festivala Urška leta 2019, je Nino Kremžar pisateljsko pero vodilo tudi do proznega ustvarjanja. Njen kratkoprozni prvenec, ki je bil izdan pri KUD Sodobnost Internacional, nosi naslov Opazovalnica, v katerem se piska poglablja v človeške odnose, intimo, v soočanje s težkimi, včasih tudi neizrekljivimi občutji, vse to pa preplete v prav posebno formo. S pisanjem pesmi in zgodb pa se njeno literarno udejstvovanje ne zaključi, saj je Nina tudi odgovorna urednica literarne revije Nebulae.
Tokrat bomo v Kulturomatu spoznali Vito Renko, 18-letno Škofjeločanko. Svojo glasbeno pot si je začrtala že kot otrok, saj je že takrat najraje igrala na klavir in pela. Danes pa resno razmišlja o petju kot o svoji življenjski karieri. Pred mikrofon jo je povabila Lana Furlan.
Zven violinskih strun jo je navduševal že od otroških dni, danes pa se 15-letna Patricija lahko pohvali z mnogimi nastopi na koncertih in tudi z zmagami na različnih tekmovanjih. Po njeni glasbeni poti, od začetka igranja violine z očetom do današnjih dni, ko igra na 300 let staro violino, sta se v pogovoru v oddaji Kulturomat sprehodili Sara Medved in Patricija Avšič.
Neveljaven email naslov