Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Špela Šivic je mlada fotografinja, ki je v preteklem letu izdala svojo prvo fotoknjigo z naslovom Brugnon. V fotoknjigi, ki je nastala v sodelovanju z njenimi bližnjimi prijatelji, prevladujejo črno-bele fotografije, ki se jim tu in tam pridruži tudi kakšna barvna. Špela se je s fotografijo prvič srečala na družinskih potovanjih in ji sčasoma začela posvečati vse več pozornosti. Najraje fotografira z analognim fotoaparatom, saj kot pravi sama, je proces razvijanja fotografije najbolj vznemirljiv.
»Fotografija ima nek čar. Ujame trenutek, ki bi morda šel mimo nas. In sama lahko čustva izražam le s fotografijo.«
Avtorica o fotoknjigi Brugnon
BRUGNON. Variété de peche a peau lisse et noyau adhérent. / Vrsta breskev z gladko kožo in oprijemljivo sredico.
V dobro znanih okoliščinah preteklega leta je bilo ves čas čutiti ujetost v svetu, kjer negativna energija prihaja z vsakega ovinka. Kot močna izpovedna oblika je umetnost nekaj, kar omogoča pokazati drugačen pogled, odpreti vrata v neko drugo resničnost. Knjiga poskuša ponuditi pobeg v svet preproste lepote, večne mladosti, občasne zmerne brezbrižnosti. Skrbno negovana, je BRUGNON nastajala v domačem okolju prijateljev. Črnobel okus fotografij je bil ustvarjen v preprosti temnici v kuhinji majhnega stanovanja sredi mesta ter nato uravnotežen s sočnimi barvnimi poletnimi spomini. Gre za drug svet, vzporednao različico tega ali so vse morda zgolj sanje - odločitev je prepuščena vsakemu posamezniku, ki želi poskusiti.
Mlada fotografinja je v preteklem letu izdala prvo fotoknjigo
Špela Šivic je mlada fotografinja, ki je v preteklem letu izdala svojo prvo fotoknjigo z naslovom Brugnon. V fotoknjigi, ki je nastala v sodelovanju z njenimi bližnjimi prijatelji, prevladujejo črno-bele fotografije, ki se jim tu in tam pridruži tudi kakšna barvna. Špela se je s fotografijo prvič srečala na družinskih potovanjih in ji sčasoma začela posvečati vse več pozornosti. Najraje fotografira z analognim fotoaparatom, kot pravi sama, je proces razvijanja fotografije najbolj vznemirljiv.
»Fotografija ima nek čar. Ujame trenutek, ki bi morda šel mimo nas. In sama lahko čustva izražam le s fotografijo.«
BRUGNON. Variété de pêche à peau lisse et noyau adhérent. / Vrsta breskev z gladko kožo in oprijemljivo sredico.
V dobro znanih okoliščinah preteklega leta je bilo ves čas čutiti ujetost v svetu, kjer negativna energija prihaja z vsakega ovinka. Kot močna izpovedna oblika je umetnost nekaj, kar omogoča pokazati drugačen pogled, odpreti vrata v neko drugo resničnost. Knjiga poskuša ponuditi pobeg v svet preproste lepote, večne mladosti, občasne zmerne brezbrižnosti. Skrbno negovana, je BRUGNON nastajala v domačem okolju prijateljev. Črnobel okus fotografij je bil ustvarjen v preprosti temnici v kuhinji majhnega stanovanja sredi mesta ter nato uravnotežen s sočnimi barvnimi poletnimi spomini. Gre za drug svet, vzporedno različico tega ali so vse morda zgolj sanje - odločitev je prepuščena vsakemu posamezniku, ki želi poskusiti.
681 epizod
Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.
Špela Šivic je mlada fotografinja, ki je v preteklem letu izdala svojo prvo fotoknjigo z naslovom Brugnon. V fotoknjigi, ki je nastala v sodelovanju z njenimi bližnjimi prijatelji, prevladujejo črno-bele fotografije, ki se jim tu in tam pridruži tudi kakšna barvna. Špela se je s fotografijo prvič srečala na družinskih potovanjih in ji sčasoma začela posvečati vse več pozornosti. Najraje fotografira z analognim fotoaparatom, saj kot pravi sama, je proces razvijanja fotografije najbolj vznemirljiv.
»Fotografija ima nek čar. Ujame trenutek, ki bi morda šel mimo nas. In sama lahko čustva izražam le s fotografijo.«
Avtorica o fotoknjigi Brugnon
BRUGNON. Variété de peche a peau lisse et noyau adhérent. / Vrsta breskev z gladko kožo in oprijemljivo sredico.
V dobro znanih okoliščinah preteklega leta je bilo ves čas čutiti ujetost v svetu, kjer negativna energija prihaja z vsakega ovinka. Kot močna izpovedna oblika je umetnost nekaj, kar omogoča pokazati drugačen pogled, odpreti vrata v neko drugo resničnost. Knjiga poskuša ponuditi pobeg v svet preproste lepote, večne mladosti, občasne zmerne brezbrižnosti. Skrbno negovana, je BRUGNON nastajala v domačem okolju prijateljev. Črnobel okus fotografij je bil ustvarjen v preprosti temnici v kuhinji majhnega stanovanja sredi mesta ter nato uravnotežen s sočnimi barvnimi poletnimi spomini. Gre za drug svet, vzporednao različico tega ali so vse morda zgolj sanje - odločitev je prepuščena vsakemu posamezniku, ki želi poskusiti.
Mlada fotografinja je v preteklem letu izdala prvo fotoknjigo
Špela Šivic je mlada fotografinja, ki je v preteklem letu izdala svojo prvo fotoknjigo z naslovom Brugnon. V fotoknjigi, ki je nastala v sodelovanju z njenimi bližnjimi prijatelji, prevladujejo črno-bele fotografije, ki se jim tu in tam pridruži tudi kakšna barvna. Špela se je s fotografijo prvič srečala na družinskih potovanjih in ji sčasoma začela posvečati vse več pozornosti. Najraje fotografira z analognim fotoaparatom, kot pravi sama, je proces razvijanja fotografije najbolj vznemirljiv.
»Fotografija ima nek čar. Ujame trenutek, ki bi morda šel mimo nas. In sama lahko čustva izražam le s fotografijo.«
BRUGNON. Variété de pêche à peau lisse et noyau adhérent. / Vrsta breskev z gladko kožo in oprijemljivo sredico.
V dobro znanih okoliščinah preteklega leta je bilo ves čas čutiti ujetost v svetu, kjer negativna energija prihaja z vsakega ovinka. Kot močna izpovedna oblika je umetnost nekaj, kar omogoča pokazati drugačen pogled, odpreti vrata v neko drugo resničnost. Knjiga poskuša ponuditi pobeg v svet preproste lepote, večne mladosti, občasne zmerne brezbrižnosti. Skrbno negovana, je BRUGNON nastajala v domačem okolju prijateljev. Črnobel okus fotografij je bil ustvarjen v preprosti temnici v kuhinji majhnega stanovanja sredi mesta ter nato uravnotežen s sočnimi barvnimi poletnimi spomini. Gre za drug svet, vzporedno različico tega ali so vse morda zgolj sanje - odločitev je prepuščena vsakemu posamezniku, ki želi poskusiti.
Maya Inkret je mlada glasbenica, ki se predstavlja pod umetniškim imenom Soul Maya. Pred kratkim je izdala svoj prvi album. Kot pravi sama, se žanrsko ne opredeljuje predvsem zato, ker je album nastal spontano, torej z željo po izražanju svojih občutkov skozi glasbo. V današnjem Kulturomatu pa smo v pogovoru z Majo odkrivali, kako je album nastal in kaj jo čaka v prihodnje, ter prisluhnili kar dvema skladbama iz albuma.
V tokratnem Knjigomatu predstavljamo cel kup knjižnih novosti. Tako si lahko najmlajši znova pripravite bralni seznam. Zbirate lahko med slikanico brez besed, zastavite svoja vprašanja polžku Oliju, ali pa odkrivate svoj notranji svet skupaj z dijakinjo Frances ter spoznate še kup drugih knjig.
Ob poslušanju današnjega Kulturomata bomo spoznali letošnje zmagovalce Špil Lige, glasbeni konglomerat z imenom Špil Ligni. Gre za prav posebno glasbeno skupino mladih ustvarjalcev, ki se žanrsko ne opredeljuje. Igrajo džez, rok, pank, rap, trap in še bi lahko naštevali. V Kulturomatu se nam bodo predstavili, poslušali pa bomo tudi njihovo skladbo z naslovom Seen.
Pred mikrofon smo ujeli 6-člansko skupino iz Žalca. Skupina Pamži glasbo ustvarja vse od osnovne šole, kjer so za namene šolske prireditve ustvarili bend. Zase pravijo, da preigravajo vse od bluesa do rokenrola, v njihovih skladbah pa se je pojavijo tudi elementi hard rocka. Kako potekajo njihove vaje in kdo ima glavno besedo v bendu, pa slišite v današnjem Kulturomatu.
Pri založbi VigeVageKnjige so naredili prav posebno predstavo po priljubljenem otroškem stripu Akisi. Predstava pa je posebna zato, ker so lutke narejene iz gline in nastajajo sproti.
Vsako zadnjo soboto v mesecu bo namesto Kulturomata v oddaji Hudo rubrika Knjigomat. Skupaj se bomo sprehodili med knjižnimi policami in pokukali med knjige. Raziskali bomo, kaj novega so založbe izdale, katere knjige prebrati, katere stripe odpreti in katere slikanice poiskati. Tokrat smo spoznavali 70 let zbirke Čebelice, spoznali navihano Akisi ter Pozabljivo stonogo, po telefonu pa se nam je oglasila urednica Nika Susman.
Preteklo soboto smo v Kulturomatu spoznavali, kaj sploh je bonton in kaj vse pod izraz bonton spada. Spoznali smo, da je najpomembneje, da smo do ljudi pozorni in spoštljivi. Tokrat pa bomo z mag. Simono Lečnik Očko odkrivali katere vrste bontona poznamo. Raziskali bomo, kako se obnašamo v šolo, kako v gledališči in kako na svečani večerji.
V današnjem Kulturomatu bomo raziskovali bonton. Zanimalo nas bo, kaj bonton pravzaprav je, kako je nastal in kaj bonton sploh pomeni. Raziskali bomo, kaj so to, vrednote, kaj pomeni družba in kako se bontona lahko naučimo. Za vse odgovore nam bo v pomoč magistrica mednarodnih in diplomatskih študij Simona Lečnik Očko.
Na 11. mednarodnem festivalu srednješolskega gledališča Juventfest v Sarajevu bo kot edina slovenska uprizoritev nastopila predstava z naslovom Hobotnica počasi leze sama vase. Za scenarij in režijo je poskrbela Lara Nia Matos, dijakinja 4. letnika SVŠGUGL-a. O tem, kako je predstava nastajala in s kakšnimi izzivi so se dekleta med vajami soočala, pa slišite v današnjem Kulturomatu.
Tokrat se nam je v Kulturomatu predstavila mlada in nadobudna oblikovalka Hana Besjedica. Svojo oblikovalsko pot je začela na začetku srednje šole, sedaj pa že pripravila vrsto projektov, ki odmevajo širom Slovenije. S Hano smo otvorili novo sezono Kulturomatov.
Kulturomat se s koncem šolskega leta odpravlja na poletne počitnice. In kot vsako leto vam v zadnjem Kulturomatu predstavimo poletne bralne nasvete. Letos pa smo se odločili, da vam v branje ponudimo risoromane in stripe. Za pomoč pri sestavljanju seznama pa smo prosili urednico založbe VigeVageKnjige Anjo Zag Golob. Katere risoromane prebrati poleti? Prisluhnite.
V Kulturomatu sta se nam pred mikrofoni pridružila Liza Končar in Timotej Poznič, ki sta v začetku meseca junija izdala album z naslovom Gola Ljubav. Album vsebuje 8 skladb, za katere je besedila in glasbo napisala Liza, v njih pa predeluje osebne pretekle izkušnje življenja. Aranžmaje je na kitari ustvaril Timotej Poznič, ki je sedaj že uveljavljeno ime med mlado slovensko glasbeno sceno. Spregovorili smo o nastajanju albuma, o glasbi in o pomembnosti slovenskega jezika ter premierno odvrteli skladbo Ne fina tišina.
Jet Black Diamonds je skupina mladih glasbenikov, ki se poznajo še iz osnovne šole. V prostem času so igrali priredbe znanih skladb, resneje pa so se z glasbo začeli ukvarjati v srednji šoli. Poleti 2021 so izdali singl Retro anorak, ki je v hipu obnorel sprva lokalno, nato pa še celotno slovensko občinstvo, kmalu pa je postal tudi popevka tedna na Valu 202. Sledila je epidemija, glasbeno ustvarjanje se je preselilo na splet. Pred kratkim so izdali novi singl z naslovom Strah me je. Pred mikrofon smo ujeli dva člana skupine, Domna Lemuta in Mateja Komparo.
Mette Vedsø je diplomirala iz kemije in biotehnologije v Århusu na Danskem. Takoj po študiju se je vpisala na Akademijo za kreativno pisanje v Københavnu. Svoje prvo delo je izdala leta 2011, od takrat je napisala več kot petdeset knjig za otroke in mladino ter se uveljavila kot pisateljica. Njeno pisanje je občutljivo, rahločutno, polno empatije in poezije pa tudi humorja. Zapisuje tiste zgodbe, o katerih nočemo zares govoriti, a ne moremo mimo njih. Nič drugače ni v njeni knjigi 130 utripov na minuto, ki jo je v slovenščino za založbo Miš prevedel Darko Čuden. Zgodba o najstinici Pi, ki jo šolski sistem, točkovanje, ocene in nenehni pritisk sovrstnikov spravi do napada tesnobe. Nenadoma se mora ustaviti, vzeti si mora odmor. Vpraša se, kako naprej. Odgovore pa najde šele takrat, ko v njen svet nepričakovano vstopijo ljudje s svojimi težavami, ki jih poskuša rešiti Pi in pred njo se odpre popolnoma nov pogled na svet. Na povabilo založbe Miš je Mette Vedsø obiskala šole po Sloveniji in predstavljala svoj roman ter rušila tabuje o tesnobi, mi pa smo jo ujeli pred mikrofon.
Nastopila je v resničnostnem šovu Slovenija ima talent 2021 in prišla vse do finala. Mi smo jo na OŠ Metlika spoznali v njenem domačem okolju, stran od medijskih luči in izvedeli marsikaj zanimivega. Gostja Kulturomata je Tina Pezdirec.
V Cankarjevem domu se je v sredo 16. maja odvila premiera družinskega muzikala Kresna noč. Predstava, polna čarobnih zvokov, glasbe in tišine, nas s prizori skrivnostnega pričakovanja in duhovite akcije vodi v zaključno kresovanje in spoznanje, da je svetloba, ki premaga temo, v nas samih. Če jo le znamo deliti. Pred mikrofon smo tako med vajo ujeli ustvarjalce muzikala.
Sovražni govor na spletu in v vsakdanjem življenju, polarizirana javna mnenja in konflikti v družbi se stopnjujejo. Pristojni sprejemajo odločitve o naših življenjih, a vendarle, kje se lahko tu sliši glasove mlajših generacij? Ravno njihovi glasovi, ki bi morali biti v odločanju o prihodnosti najbolj relevantni, so pogosto utišani ali preslišani. Zato pa jim možnost slišanja ponujata program Generacija, generaciji ter mednarodni festival mladinskega avtorskega gledališča FUN, ki poteka v gledališču Glej.
Ob 2. aprilu, mednarodnem dnevu knjig za otroke, v Mestni knjižnici Ljubljana, Pionirski skupaj s Slovensko sekcijo IBBY tradicionalno pripravijo Bralnospodbujevalno akcijo. Akcija 2023 je motivirana z letošnjo poslanico IBBY, ki nosi naslov Jaz sem knjiga, preberi me! V okviru akcije sta vodja Pionirske, Darja Lavrenčič Vrabec in Ida Mlakar Črnič pripravili tematski seznam s 130 bralnimi predlogi. Pred mikrofonom se nam je tako pridružila vodja Pionirske knjižnice, Darja Lavrenčič Vrabec. Mladim bo predstavila letošnjo Bralno spodbujevalno akcijo – kaj vse so ob njej pripravili za mlade bralce – ter knjigi, ki ju bralnospodbujevalni katalog priporoča.
V zadnjem Kulturomatu smo se udeležili zadnjega dogodka festivala. Ta se je končal s predstavo četrtih letnikov srednje vzgojiteljske šole, gimnazije in umetniške gimnazije v Ljubljani. Predstava je nastajala ob pomoči mentorjev Primoža Ekarta in Barbare Krajnc Avdić, dijaki pa so na odru prikazali, kaj vse so se naučili v štirih letih šolanja. V Linhartovi dvorani Cankarjevega doma so tako odigrali predstavo z naslovom Jutri je v sanjah izgledal drugače avtorice Nine Kuclar Stiković.
V prejšnjih dveh Kulturomatih smo že dodobra spoznali festival Transgeneracije. Ob odprtju razstave, 5. aprila, smo poleg likovnih ustvarjalcev ujeli pred mikrofon tudi fotografe. V tokratni oddaji bomo tako spoznali še fotografski del razstave, ki je bila v prvem preddverju Cankarjevega doma na ogled vse do štirinajstega aprila.
Neveljaven email naslov
