Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Roševe dneve, posvečene spominu na pisatelja, dramatika in pesnika Frana Roša, je Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti letos pripravil že petintridesetič. Na natečaj literarno srečanje najboljših mladih ustvarjalcev 8. in 9. razredov osnovnih šol se je letos prijavilo 53 mladih ustvarjalcev iz vse Slovenije. Sodelovalo je 10 avtorjev in 43 avtoric; od tega jih je 27 poslalo prozna besedila, 25 pesmi, prejeli pa so tudi eno dramsko besedilo.
Strokovno komisijo sta sestavljala Ksenija Medved, pisateljica, ustanoviteljica in promotorka bralnih klubov, vodja knjižnice v Ivančni Gorici, in Damijan Šinigoj, pisatelj, prevajalec, scenarist, urednik in jamar ter dobitnik nagrade desetnica leta 2021. Izmed vseh mladih sta jih 20 izbrala za objavo v zborniku Ladjica leti v neznano, izmed njih pa še šest tistih, ki so s svojimi deli osvojili zlato priznanje.
V dveh Kulturomatih bomo tako gostili prav teh šest nagrajencev, ki bodo v pogovoru predstavili svoja dela in razmišljanja ter nas popeljali v svet besed.
Tokrat so bili z nami: Uroš Germek, Ana Sotlar in Jasna Premk.
Prvi trije dobitniki zlatih priznanj
Roševe dneve, posvečene spominu na pisatelja, dramatika in pesnika Frana Roša, je Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti letos pripravil že petintridesetič. Na natečaj literarno srečanje najboljših mladih ustvarjalcev 8. in 9. razredov osnovnih šol se je letos prijavilo 53 mladih ustvarjalcev iz vse Slovenije. Sodelovalo je 10 avtorjev in 43 avtoric; od tega jih je 27 poslalo prozna besedila, 25 pesmi, prejeli pa so tudi eno dramsko besedilo.
Strokovno komisijo sta sestavljala Ksenija Medved, pisateljica, ustanoviteljica in promotorka bralnih klubov, vodja knjižnice v Ivančni Gorici, in Damijan Šinigoj, pisatelj, prevajalec, scenarist, urednik in jamar ter dobitnik nagrade desetnica leta 2021. Izmed vseh mladih sta jih 20 izbrala za objavo v zborniku Ladjica leti v neznano, izmed njih pa še šest tistih, ki so s svojimi deli osvojili zlato priznanje.
V dveh Kulturomatih bomo tako gostili prav teh šest nagrajencev, ki bodo v pogovoru predstavili svoja dela in razmišljanja ter nas popeljali v svet besed.
Tokrat so bili z nami: Uroš Germek, Ana Sotlar in Jasna Premk.
Uroš Germek, radovedni in vsestransko ustvarjalni osmošolec OŠ Dušana Bordona Semedela - Koper, je pet let obiskoval pesniški krožek na šoli. Je nagrajenec Mlade pesniške olimpijade. Od drugega razreda naprej obiskuje gledališko šolo. V 5. razredu je napisal in režiral gledališko igro, uprizorili pa so jo njegovi sošolci. Tudi njegovo likovno ustvarjanje je posebno. Rad bere, predvsem znanstveno fantastiko. Morda lahko tudi zato rečemo, da vidi stvari, ki jih drugi še ne.
Ana Sotlar je odlična učenka in predsednica 7. c na OŠ Vižmarje - Brod. Z veseljem pomaga svojim sošolkam in sošolcem pri učenju, jim svetuje pri težavah in je dobrosrčna prijateljica. Poleg tega se ukvarja s športom, obiskuje glasbeno šolo, zelo rada bere in je bistroumna opazovalka ljudi ter dogodkov; rada jih upodobi na fotografijah in v literarnih besedilih. Ima izreden ustvarjalni naboj, ki ga ob pomoči brezmejne domišljije izraža v svojih proznih delih. O nastajajočih zgodbah dobro razmisli, skrbno vodi književne junake skozi številne dogodivščine ter jih postavlja v različne zgodovinske čase in prostore. Jezik in slog njenih besedil sta bogata, prežeta z natančnimi opisi dogodkov ter duhovitimi dialogi med knjižnimi junaki.
Jasna Premk je nekoč v nekem spisu zapisala: »Mislim, da je življenje iskanje odgovorov, iskanje resnice, iskanje sebe.« V teh čudovitih besedah se skriva njena velika občutljivost za svet, ki jo obkroža; zrcalijo njen unikatni pogled na večplastnost resničnosti. Bralcu njenih posebnih besedil ter poslušalcu njenih lepih misli razkrivajo njeno dojemanje literature. Ob učenju o življenju se Jasna dejavno in uspešno ukvarja še z glasbo in je odlična klarinetistka. Odkrivanje novih svetov, ki jih je v eni osebi nemogoče doživeti, bi lahko rekli, je njen moto. Življenje ne samo za prihodnost, ampak tudi za sedanjost in preteklost. In kaj nas lahko tega nauči bolje od knjig?
Poleg mladih gostov je bila tokrat z nami tudi Barbara Rigler, producentka JSKD za literarno dejavnost, ki mlade in starejše književnike spodbuja k ustvarjalnosti na natečajih.
681 epizod
Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.
Roševe dneve, posvečene spominu na pisatelja, dramatika in pesnika Frana Roša, je Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti letos pripravil že petintridesetič. Na natečaj literarno srečanje najboljših mladih ustvarjalcev 8. in 9. razredov osnovnih šol se je letos prijavilo 53 mladih ustvarjalcev iz vse Slovenije. Sodelovalo je 10 avtorjev in 43 avtoric; od tega jih je 27 poslalo prozna besedila, 25 pesmi, prejeli pa so tudi eno dramsko besedilo.
Strokovno komisijo sta sestavljala Ksenija Medved, pisateljica, ustanoviteljica in promotorka bralnih klubov, vodja knjižnice v Ivančni Gorici, in Damijan Šinigoj, pisatelj, prevajalec, scenarist, urednik in jamar ter dobitnik nagrade desetnica leta 2021. Izmed vseh mladih sta jih 20 izbrala za objavo v zborniku Ladjica leti v neznano, izmed njih pa še šest tistih, ki so s svojimi deli osvojili zlato priznanje.
V dveh Kulturomatih bomo tako gostili prav teh šest nagrajencev, ki bodo v pogovoru predstavili svoja dela in razmišljanja ter nas popeljali v svet besed.
Tokrat so bili z nami: Uroš Germek, Ana Sotlar in Jasna Premk.
Prvi trije dobitniki zlatih priznanj
Roševe dneve, posvečene spominu na pisatelja, dramatika in pesnika Frana Roša, je Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti letos pripravil že petintridesetič. Na natečaj literarno srečanje najboljših mladih ustvarjalcev 8. in 9. razredov osnovnih šol se je letos prijavilo 53 mladih ustvarjalcev iz vse Slovenije. Sodelovalo je 10 avtorjev in 43 avtoric; od tega jih je 27 poslalo prozna besedila, 25 pesmi, prejeli pa so tudi eno dramsko besedilo.
Strokovno komisijo sta sestavljala Ksenija Medved, pisateljica, ustanoviteljica in promotorka bralnih klubov, vodja knjižnice v Ivančni Gorici, in Damijan Šinigoj, pisatelj, prevajalec, scenarist, urednik in jamar ter dobitnik nagrade desetnica leta 2021. Izmed vseh mladih sta jih 20 izbrala za objavo v zborniku Ladjica leti v neznano, izmed njih pa še šest tistih, ki so s svojimi deli osvojili zlato priznanje.
V dveh Kulturomatih bomo tako gostili prav teh šest nagrajencev, ki bodo v pogovoru predstavili svoja dela in razmišljanja ter nas popeljali v svet besed.
Tokrat so bili z nami: Uroš Germek, Ana Sotlar in Jasna Premk.
Uroš Germek, radovedni in vsestransko ustvarjalni osmošolec OŠ Dušana Bordona Semedela - Koper, je pet let obiskoval pesniški krožek na šoli. Je nagrajenec Mlade pesniške olimpijade. Od drugega razreda naprej obiskuje gledališko šolo. V 5. razredu je napisal in režiral gledališko igro, uprizorili pa so jo njegovi sošolci. Tudi njegovo likovno ustvarjanje je posebno. Rad bere, predvsem znanstveno fantastiko. Morda lahko tudi zato rečemo, da vidi stvari, ki jih drugi še ne.
Ana Sotlar je odlična učenka in predsednica 7. c na OŠ Vižmarje - Brod. Z veseljem pomaga svojim sošolkam in sošolcem pri učenju, jim svetuje pri težavah in je dobrosrčna prijateljica. Poleg tega se ukvarja s športom, obiskuje glasbeno šolo, zelo rada bere in je bistroumna opazovalka ljudi ter dogodkov; rada jih upodobi na fotografijah in v literarnih besedilih. Ima izreden ustvarjalni naboj, ki ga ob pomoči brezmejne domišljije izraža v svojih proznih delih. O nastajajočih zgodbah dobro razmisli, skrbno vodi književne junake skozi številne dogodivščine ter jih postavlja v različne zgodovinske čase in prostore. Jezik in slog njenih besedil sta bogata, prežeta z natančnimi opisi dogodkov ter duhovitimi dialogi med knjižnimi junaki.
Jasna Premk je nekoč v nekem spisu zapisala: »Mislim, da je življenje iskanje odgovorov, iskanje resnice, iskanje sebe.« V teh čudovitih besedah se skriva njena velika občutljivost za svet, ki jo obkroža; zrcalijo njen unikatni pogled na večplastnost resničnosti. Bralcu njenih posebnih besedil ter poslušalcu njenih lepih misli razkrivajo njeno dojemanje literature. Ob učenju o življenju se Jasna dejavno in uspešno ukvarja še z glasbo in je odlična klarinetistka. Odkrivanje novih svetov, ki jih je v eni osebi nemogoče doživeti, bi lahko rekli, je njen moto. Življenje ne samo za prihodnost, ampak tudi za sedanjost in preteklost. In kaj nas lahko tega nauči bolje od knjig?
Poleg mladih gostov je bila tokrat z nami tudi Barbara Rigler, producentka JSKD za literarno dejavnost, ki mlade in starejše književnike spodbuja k ustvarjalnosti na natečajih.
Morda imate svoj amulet - predmet, ki ga vtaknete v žep, preden greste pisat test in pri tem upate, da vas bo zavaroval pred težkimi vprašanji. O tem, kakšne amulete imajo mladi, zakaj jih nosijo in kaj jim pomenijo, pa tudi kako in kakšni so bili amuleti v različnih kulturah in zakaj so nastali, se je Petra Medved v tokratnem Kulturomatu pogovarjala s kustosom iz Slovenskega etnografskega muzeja doktorjem Markom Frelihom in devetošolci osnovne šole Sostro. Fotografija: Egipčanska boginja Izida je bila med ljudmi najbolj priljubljena, saj je predstavljala vitalno energijo življenja in upanja v posmrtno življenje. Ker je bila božanska mati in zaščitnica svojega sina Horusa, so njen amulet nosile predvsem matere z majhnimi otroci. Amulet boginje Izide je star skoraj 3000 let in je shranjen v Slovenskem etnografskem muzeju. Avtor fotografije MARKO HABIČ, Slovenski etnografski muzej.
Avtorji slovarjev angleškega jezika Oxford Dictionaries vsako leto izberejo besedo leta. Lansko leto je ta naslov pripadel izrazu selfie. Beseda, ki označuje fotografijo, ki jo upodobljenec po navadi naredi kar sam z mobilnim telefonom ali bolj redko s fotaparatom, sicer obstaja že od leta 2002. Na enem od forumov jo je zapisal neznani avstralski moški, ki je zraven objavil fotografijo svojega poškodovanega obraza, slikal pa se je seveda sam. Za besedo leta so selfie izbrali, ker se je v enem letu uporaba te besede povečala kar za 17 tisoč odstotkov. Za njeno popularizacijo so poskrbeli tako navadni smrtniki kot znane osebe – med drugim je italijanska skupina najstnikov na samoportret ujela tudi papeža Frančiška. Kot vidite na sliki, je selfie naredil tudi Program za mlade. Oddajo je pripravila Andreja Gradišar.
Mladi levi sicer niso za zelo zelo mlade, ampak mi se ne ustrašimo predstav za odrasle. Kako se otroci znajdejo v odraslem svetu gledališča, ali otroci lahko razumejo predtsave za otroke in kakšno vezo imajo z vsem tem superheroji, smo se spraševali v tokratni oddaji Kulturomat.
Ali veste, kako se zapleše veter, kje se skrivajo gozdni škrati in kaj delajo gozdne vile? So vile in škrati res varuhi gozda? Otroci na ustvarjalnih delavnicah v grajskem vrtu Boštanj pri Velikem Mlačevem nedaleč stran od Grosuplja v to verjamejo. Da bi se jim čim bolj približali so z barvami, plesom in glasbo ustvarili predstavo. V zanimivo dogajanje se je z mikrofonom, in ne s čopičem, vključila tudi Petra Medved.
Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.
Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.
Slovenija se nahaja na stičišču severa in juga ter vzhoda in zahoda. Njene strateške lege so se zavedali že Rimljani, ki so naše ozemlje uporabljali kot izhodišče za nadaljnje osvajanje Podonavja, ob propadu Rimskega imperija pa kot zadnjo obrambno linijo pred barbari. Eno od rimskih mest – Emona – letos praznuje 2000-letnico. Ob tej priložnosti so v Mestnem muzeju Ljubljana pripravili družinsko delavnico, na kateri so otrokom in staršem predstavili izgled in utrip mesta. Delavnice se je udeležila Andreja Gradišar.
Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.
Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.
Poletje in čas dopustov za mnoge pomeni tudi bolj intenzivno reševanje križank in drugih ugank. Pa ste se kdaj vprašali kako nastanejo križanke in kdo jih sestavlja? Lea Ogrin se je pogovarjala z Markom Bokaličem, profesionalnim sestavljavcem križank s kar 30letnimi izkušnjami. Prisluhnite oddaji Kulturomat.
V tokratnem Kulturomatu se bomo odpravili v svet plesno-navijaških skupin. Skupaj z Junior Zmajčicami bomo šteli plesne korake, delali obrate, "špage" in piruete. Govorili bomo o obvladovanju telesa, izražanju čustev skozi gib ter o tem, ali je navijaški ples umetnost ali šport. Izvedeli bomo tudi, kako so se dekleta pripravljala na Evropsko prvenstvo v cheerleadingu, ki se ga bodo 28. in 29. junija udeležile v nemškem Bonnu. Pripravlja Andreja Gradišar.
V Bruni vasi pri Mokronogu je v torek potekal 15. mali likovni tabor učencev iz Dolenjske, Bele krajine in Posavja. Udeležilo se ga je 75 učencev druge in tretje triade iz šestnajstih osnovnih šol. Mali likovni tabor je potekal v okviru 47. mednarodnega tabora likovnih samorastnikov, ki ga prireja galerija likovnih samorastnikov v okviru Centra za izobraževanje in kulturo v Trebnjem. Na malem likovnem taboru je bila tudi Petra Medved.
S slavnostno prireditvijo se je v minulem tednu za devetošolce zaključila letošnja sezona Bralne značke. Vsi, ki so skozi 9 let šolanja pridno brali, so na prireditvi v Cankarjevem domu prejeli tudi laskavi naziv zlati bralec oziroma zlata bralka. Razveseljiv je tudi podatek, da je bilo takih letos za dobrih 9 odstotkov več kot prejšnja leta. To govori o tem, da vam je knjiga še vedno zvesta spremljevalka. Na zaključni prireditvi Bralne značke smo bili tudi mi in tam smo izvedeli kar nekaj zanimivosti o knjigah, branju in Bralni znački. Naši sogovornici, ki sta postali tudi zlati bralki, pa sta za vas podali tudi nekaj nasvetov, katere knjige lahko preberete med počitnicami. Več pa v oddaji Kulturomat, ki jo je pripravil Aleš Ogrin.
V torek 10. 6. 2014 je potekala zaključna prireditev Župančičeve frulice. V oddaji Kulturomat smo se pred tem pogovarjali z igralcem in prestavnikom strokovne žirije Gašperjem Jarnijem in mlado deklamatorko in finalistko Župančičeve frulice Piko Kovač. Oddajo je pripravila Lea Ogrin.
Osmi mednarodni festival »Igraj se z mano«, ki je potekal v Mariboru, Ljubljani in na Muti na Koroškem in je namenjen igrivosti in vključevanju oseb s posebnimi potrebami v družbo, se je včeraj končal. Organizatorji Center Janeza Levca Ljubljana in Društvo za kulturo inkluzije ter Sožitje Zgornje dravske doline so otrokom in mladostnikom ter mladim po srcu z zanimivimi nastopi, predstavami, delavnicami in animacijskim programom, pripravili nepozabno doživetje. Na mednarodnem Festivalu Igraj se z mano so sodelovale šole, zavodi, ustanove ter društva, zanimivo dogajanje pa je na Kongresnem trgu v Ljubljani spremljala tudi Petra Medved.
Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.
Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.
Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.
Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.
Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.
Neveljaven email naslov