Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Bližina daljine ni klasičen mladinski roman, ampak je roman, ki nas v čutenju in dimenzijah dojemanja ljubezni do domovine, njenih lepot in maternega jezika popelje tako v preteklost, sodobnost in prihodnost. Zgodba se nas dotakne na najbolj tenkočuten način: skozi čustva, ki se skrivajo in odstirajo, skozi strah ali nemoč pred vsem, kar mlada človeška duša vidi, sluti in čuti. Zastavljajo se številna vprašanja o samem sebi, o negotovi prihodnosti, prisoten je strah pred prihodnostjo, številna vprašanja v času o odnosu do sočloveka.
Mladi pisateljici Jana Brus in Leticia Hormuth mojstrsko prepletata notranji svet obeh glavnih junakinj – Lise (iz Nemčije) in Anje (iz Slovenije) -, ki deluje hkrati kot odslikava problemov sveta, ki ju obdaja. Ob zastavljanju vprašanj lastne biti in iskanju soobstajanja z različnimi ljudmi in kulturami v hitrem načinu življenja med Slovenijo in Nemčijo nas zgodba ne vodi samo skozi labirint medčloveških odnosov, ampak nas posredno usmerja tudi skozi valovite poti zaznavanja problemov v najstniških letih. Knjiga je namenjena vsem, ki si želijo razumeti, kako je živeti dve državi in dva jezika.
LAETICIA HORMUTH je rojena leta 2007 v Freibergu, kjer živi tudi danes s svojim bratom Jonathanom in starši. Od svojega četrtega leta obiskuje dopolnilni pouk slovenščine v Freibergu. Poleg rednega obiskovanja gimnazije zelo rada v prostem času igra na flavto, pleše balet, poje in se ukvarja z jahanjem. Zelo rada tudi bere knjige in piše razne zgodbe.
JANA BRUS je rojena leta 2006 v Heidelbergu. Z bratom Simonom in starši živi v Tűbingenu v Nemčiji. Šesto leto obiskuje dopolnilni pouk slovenščine v Pfullingenu. Poleg obiskovanja gimnazije rada bere različne žanre, preučuje naravne pojave, hodi na sprehode, pleza in se ukvarja z lokostrelstvom.
Obe dekleti sta veliki navdušenki nad Slovenijo, kjer imata tudi svoje sorodnike, zato vsako leto preživita počitnice tudi v domovini svojih staršev. Z veseljem se vračata in imata Slovenijo neizmerno radi. Pravita, da je to pomemben del njune biti, ki jo bosta predali nekoč tudi svojim otrokom.
Slovensko-nemški roman, ki se nas dotakne na najbolj tenkočuten način: skozi čustva, ki se skrivajo in odstirajo, skozi strah ali nemoč pred vsem, kar mlada človeška duša vidi, sluti in čuti
Bližina daljine ni klasičen mladinski roman, ampak je roman, ki nas v čutenju in dimenzijah dojemanja ljubezni do domovine, njenih lepot in maternega jezika popelje tako v preteklost, sodobnost in prihodnost. Zgodba se nas dotakne na najbolj tenkočuten način: skozi čustva, ki se skrivajo in odstirajo, skozi strah ali nemoč pred vsem, kar mlada človeška duša vidi, sluti in čuti. Zastavljajo se številna vprašanja o samem sebi, o negotovi prihodnosti, prisoten je strah pred prihodnostjo, številna vprašanja v času o odnosu do sočloveka.
Mladi pisateljici Jana Brus in Laeticia Hormuth mojstrsko prepletata notranji svet obeh glavnih junakinj – Lise (iz Nemčije) in Anje (iz Slovenije) −, ki deluje hkrati kot odslikava problemov sveta, ki ju obdaja. Ob zastavljanju vprašanj lastne biti in iskanju soobstajanja z različnimi ljudmi in kulturami v hitrem načinu življenja med Slovenijo in Nemčijo nas zgodba ne vodi samo skozi labirint medčloveških odnosov, ampak nas posredno usmerja tudi skozi valovite poti zaznavanja problemov v najstniških letih. Knjiga je namenjena vsem, ki si želijo razumeti, kako je živeti dve državi in dva jezika.
LAETICIA HORMUTH je rojena leta 2007 v Freiburgu, kjer živi tudi danes s svojim bratom Jonathanom in starši. Od svojega četrtega leta obiskuje dopolnilni pouk slovenščine v Freiburgu. Poleg rednega obiskovanja gimnazije zelo rada v prostem času igra na flavto, pleše balet, poje in se ukvarja z jahanjem. Zelo rada tudi bere knjige in piše razne zgodbe.
JANA BRUS je rojena leta 2006 v Heidelbergu. Z bratom Simonom in starši živi v Tűbingenu v Nemčiji. Šesto leto obiskuje dopolnilni pouk slovenščine v Pfullingenu. Poleg obiskovanja gimnazije rada bere različne žanre, preučuje naravne pojave, hodi na sprehode, pleza in se ukvarja z lokostrelstvom.
Obe dekleti sta veliki navdušenki nad Slovenijo, kjer imata tudi svoje sorodnike, zato vsako leto preživita počitnice tudi v domovini svojih staršev. Z veseljem se vračata in imata Slovenijo neizmerno radi. Pravita, da je to pomemben del njune biti, ki jo bosta predali nekoč tudi svojim otrokom.
678 epizod
Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.
Bližina daljine ni klasičen mladinski roman, ampak je roman, ki nas v čutenju in dimenzijah dojemanja ljubezni do domovine, njenih lepot in maternega jezika popelje tako v preteklost, sodobnost in prihodnost. Zgodba se nas dotakne na najbolj tenkočuten način: skozi čustva, ki se skrivajo in odstirajo, skozi strah ali nemoč pred vsem, kar mlada človeška duša vidi, sluti in čuti. Zastavljajo se številna vprašanja o samem sebi, o negotovi prihodnosti, prisoten je strah pred prihodnostjo, številna vprašanja v času o odnosu do sočloveka.
Mladi pisateljici Jana Brus in Leticia Hormuth mojstrsko prepletata notranji svet obeh glavnih junakinj – Lise (iz Nemčije) in Anje (iz Slovenije) -, ki deluje hkrati kot odslikava problemov sveta, ki ju obdaja. Ob zastavljanju vprašanj lastne biti in iskanju soobstajanja z različnimi ljudmi in kulturami v hitrem načinu življenja med Slovenijo in Nemčijo nas zgodba ne vodi samo skozi labirint medčloveških odnosov, ampak nas posredno usmerja tudi skozi valovite poti zaznavanja problemov v najstniških letih. Knjiga je namenjena vsem, ki si želijo razumeti, kako je živeti dve državi in dva jezika.
LAETICIA HORMUTH je rojena leta 2007 v Freibergu, kjer živi tudi danes s svojim bratom Jonathanom in starši. Od svojega četrtega leta obiskuje dopolnilni pouk slovenščine v Freibergu. Poleg rednega obiskovanja gimnazije zelo rada v prostem času igra na flavto, pleše balet, poje in se ukvarja z jahanjem. Zelo rada tudi bere knjige in piše razne zgodbe.
JANA BRUS je rojena leta 2006 v Heidelbergu. Z bratom Simonom in starši živi v Tűbingenu v Nemčiji. Šesto leto obiskuje dopolnilni pouk slovenščine v Pfullingenu. Poleg obiskovanja gimnazije rada bere različne žanre, preučuje naravne pojave, hodi na sprehode, pleza in se ukvarja z lokostrelstvom.
Obe dekleti sta veliki navdušenki nad Slovenijo, kjer imata tudi svoje sorodnike, zato vsako leto preživita počitnice tudi v domovini svojih staršev. Z veseljem se vračata in imata Slovenijo neizmerno radi. Pravita, da je to pomemben del njune biti, ki jo bosta predali nekoč tudi svojim otrokom.
Slovensko-nemški roman, ki se nas dotakne na najbolj tenkočuten način: skozi čustva, ki se skrivajo in odstirajo, skozi strah ali nemoč pred vsem, kar mlada človeška duša vidi, sluti in čuti
Bližina daljine ni klasičen mladinski roman, ampak je roman, ki nas v čutenju in dimenzijah dojemanja ljubezni do domovine, njenih lepot in maternega jezika popelje tako v preteklost, sodobnost in prihodnost. Zgodba se nas dotakne na najbolj tenkočuten način: skozi čustva, ki se skrivajo in odstirajo, skozi strah ali nemoč pred vsem, kar mlada človeška duša vidi, sluti in čuti. Zastavljajo se številna vprašanja o samem sebi, o negotovi prihodnosti, prisoten je strah pred prihodnostjo, številna vprašanja v času o odnosu do sočloveka.
Mladi pisateljici Jana Brus in Laeticia Hormuth mojstrsko prepletata notranji svet obeh glavnih junakinj – Lise (iz Nemčije) in Anje (iz Slovenije) −, ki deluje hkrati kot odslikava problemov sveta, ki ju obdaja. Ob zastavljanju vprašanj lastne biti in iskanju soobstajanja z različnimi ljudmi in kulturami v hitrem načinu življenja med Slovenijo in Nemčijo nas zgodba ne vodi samo skozi labirint medčloveških odnosov, ampak nas posredno usmerja tudi skozi valovite poti zaznavanja problemov v najstniških letih. Knjiga je namenjena vsem, ki si želijo razumeti, kako je živeti dve državi in dva jezika.
LAETICIA HORMUTH je rojena leta 2007 v Freiburgu, kjer živi tudi danes s svojim bratom Jonathanom in starši. Od svojega četrtega leta obiskuje dopolnilni pouk slovenščine v Freiburgu. Poleg rednega obiskovanja gimnazije zelo rada v prostem času igra na flavto, pleše balet, poje in se ukvarja z jahanjem. Zelo rada tudi bere knjige in piše razne zgodbe.
JANA BRUS je rojena leta 2006 v Heidelbergu. Z bratom Simonom in starši živi v Tűbingenu v Nemčiji. Šesto leto obiskuje dopolnilni pouk slovenščine v Pfullingenu. Poleg obiskovanja gimnazije rada bere različne žanre, preučuje naravne pojave, hodi na sprehode, pleza in se ukvarja z lokostrelstvom.
Obe dekleti sta veliki navdušenki nad Slovenijo, kjer imata tudi svoje sorodnike, zato vsako leto preživita počitnice tudi v domovini svojih staršev. Z veseljem se vračata in imata Slovenijo neizmerno radi. Pravita, da je to pomemben del njune biti, ki jo bosta predali nekoč tudi svojim otrokom.
Ali veste, kako se zapleše veter, kje se skrivajo gozdni škrati in kaj delajo gozdne vile? So vile in škrati res varuhi gozda? Otroci na ustvarjalnih delavnicah v grajskem vrtu Boštanj pri Velikem Mlačevem nedaleč stran od Grosuplja v to verjamejo. Da bi se jim čim bolj približali so z barvami, plesom in glasbo ustvarili predstavo. V zanimivo dogajanje se je z mikrofonom, in ne s čopičem, vključila tudi Petra Medved.
Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.
Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.
Slovenija se nahaja na stičišču severa in juga ter vzhoda in zahoda. Njene strateške lege so se zavedali že Rimljani, ki so naše ozemlje uporabljali kot izhodišče za nadaljnje osvajanje Podonavja, ob propadu Rimskega imperija pa kot zadnjo obrambno linijo pred barbari. Eno od rimskih mest – Emona – letos praznuje 2000-letnico. Ob tej priložnosti so v Mestnem muzeju Ljubljana pripravili družinsko delavnico, na kateri so otrokom in staršem predstavili izgled in utrip mesta. Delavnice se je udeležila Andreja Gradišar.
Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.
Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.
Poletje in čas dopustov za mnoge pomeni tudi bolj intenzivno reševanje križank in drugih ugank. Pa ste se kdaj vprašali kako nastanejo križanke in kdo jih sestavlja? Lea Ogrin se je pogovarjala z Markom Bokaličem, profesionalnim sestavljavcem križank s kar 30letnimi izkušnjami. Prisluhnite oddaji Kulturomat.
V tokratnem Kulturomatu se bomo odpravili v svet plesno-navijaških skupin. Skupaj z Junior Zmajčicami bomo šteli plesne korake, delali obrate, "špage" in piruete. Govorili bomo o obvladovanju telesa, izražanju čustev skozi gib ter o tem, ali je navijaški ples umetnost ali šport. Izvedeli bomo tudi, kako so se dekleta pripravljala na Evropsko prvenstvo v cheerleadingu, ki se ga bodo 28. in 29. junija udeležile v nemškem Bonnu. Pripravlja Andreja Gradišar.
V Bruni vasi pri Mokronogu je v torek potekal 15. mali likovni tabor učencev iz Dolenjske, Bele krajine in Posavja. Udeležilo se ga je 75 učencev druge in tretje triade iz šestnajstih osnovnih šol. Mali likovni tabor je potekal v okviru 47. mednarodnega tabora likovnih samorastnikov, ki ga prireja galerija likovnih samorastnikov v okviru Centra za izobraževanje in kulturo v Trebnjem. Na malem likovnem taboru je bila tudi Petra Medved.
S slavnostno prireditvijo se je v minulem tednu za devetošolce zaključila letošnja sezona Bralne značke. Vsi, ki so skozi 9 let šolanja pridno brali, so na prireditvi v Cankarjevem domu prejeli tudi laskavi naziv zlati bralec oziroma zlata bralka. Razveseljiv je tudi podatek, da je bilo takih letos za dobrih 9 odstotkov več kot prejšnja leta. To govori o tem, da vam je knjiga še vedno zvesta spremljevalka. Na zaključni prireditvi Bralne značke smo bili tudi mi in tam smo izvedeli kar nekaj zanimivosti o knjigah, branju in Bralni znački. Naši sogovornici, ki sta postali tudi zlati bralki, pa sta za vas podali tudi nekaj nasvetov, katere knjige lahko preberete med počitnicami. Več pa v oddaji Kulturomat, ki jo je pripravil Aleš Ogrin.
V torek 10. 6. 2014 je potekala zaključna prireditev Župančičeve frulice. V oddaji Kulturomat smo se pred tem pogovarjali z igralcem in prestavnikom strokovne žirije Gašperjem Jarnijem in mlado deklamatorko in finalistko Župančičeve frulice Piko Kovač. Oddajo je pripravila Lea Ogrin.
Osmi mednarodni festival »Igraj se z mano«, ki je potekal v Mariboru, Ljubljani in na Muti na Koroškem in je namenjen igrivosti in vključevanju oseb s posebnimi potrebami v družbo, se je včeraj končal. Organizatorji Center Janeza Levca Ljubljana in Društvo za kulturo inkluzije ter Sožitje Zgornje dravske doline so otrokom in mladostnikom ter mladim po srcu z zanimivimi nastopi, predstavami, delavnicami in animacijskim programom, pripravili nepozabno doživetje. Na mednarodnem Festivalu Igraj se z mano so sodelovale šole, zavodi, ustanove ter društva, zanimivo dogajanje pa je na Kongresnem trgu v Ljubljani spremljala tudi Petra Medved.
Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.
Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.
Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.
Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.
Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.
O lutkah pri nas in drugod ter o razstavi v Narodnem muzeju govorita Edi Majaron in Agata Freyer.
Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije je v okviru projekta Knjižnica slepih in slabovidnih organizirala literarni natečaj Beremo, da bi videli, na katerega je prispelo 198 prispevkov iz 109 osnovnih šol. Strokovna žirija je izbrala 5 prispevkov, ki bodo nagrajeni. Kako so se mladi vživeli v drugačnost, kako dojemajo slepoto in kako bi vidni svet predstavili slepemu, v tokratni oddaji Kulturomat.
Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj TV Slovenija je januarja pripravilo slovenski izbor za našega predstavnika na tekmovanju Evrovizijski mladi glasbeniki, ki bo konec maja v Kölnu – finalni večer bo 31. maja na trgu pred kölnsko katedralo. Slovenijo bo zastopal pianist Urban Stanič. Tekmovanje velja za eno najpomembnejših mednarodnih tekmovanj v klasični glasbi, predvajajo ga po vsej Evropi, na njem pa sodelujejo glasbeniki do 19. leta. Z Urbanom Staničem se je o njegovem ustvarjanju in o načrtih za prihodnost pogovarjala Petra Medved.
Neveljaven email naslov