Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Študentsko-dijaška predstava Vse, kar je je premiero dočakala v maju. Gre za dolg ustvarjalen proces, pri katerem so mladi igralci in igralke, avtorice in avtorji, po filmski predlogi ustvarili svoje lastno besedilo in predstavo. V njej so iskali predvsem lastne poglede na odnose in človeka ter razmišljali o kompleksnosti čustev. Po dveh uspešnih in razprodanih izvedbah kmalu sledijo ponovitve.
AVTORJI O PREDSTAVI
Vse kar je, sta dva človeka, ki sta drug v drugem uspela najti nekaj, kar sta vedno iskala. Oti v predstavi pravi takole: ““Če obstaja kakršnakoli čarobnost na tem svetu, mora biti v poskusu razumevanja nekoga. To je skoraj nemogoče, ampak komu je to sploh pomembno? Odgovor je najbrž v tem, da se trudiš.”
Vse kar je, je predstava o vsem tistem, kar je med tem, da se ti z nekom zgodi nič in vse hkrati. Če večina umetnosti govori o tem, kako je, če z nekom si ali nisi, smo se mi odločili raziskati, kaj vse se skriva v tej vmesni fazi. Mogoče pa je ta faza lepša in bolj pristna, ker v nobenem trenutku ni prisiljena in zlagana.
Predstava je nastala iz želje po raziskovanju naših lastnih pogledov na odnos, po motivih izjemne ameriške filmske trilogije: Before Sunrise, Before Sunset in Before Midnight. Navdušilo nas je dejstvo, da se v vseh treh filmih ne zgodi praktično nič. Vse, kar gledamo, sta ona dva, vsak zase in skupaj. Njun odnos, iskrenost, na začetku celo neke vrste naivnost, ki nas tako posrkata, da čez vse filme spremljamo izključno njun dialog.
Ključna beseda vsem trem filmom je ljubljenost.
Tako smo iz nje črpali ideje za lastne monologe, ki smo jih vkomponirali v predstavo. Tako je moč slišati 10 različnih pogledov na ljubljenost.
Predstava pušča gledalcu občutek, da se je vredno truditi in da dokler nekoga pogrešamo, nam ni vseeno.
Mladim ustvarjalcem lahko sledite na IG profilu: odprtascena
681 epizod
Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.
Študentsko-dijaška predstava Vse, kar je je premiero dočakala v maju. Gre za dolg ustvarjalen proces, pri katerem so mladi igralci in igralke, avtorice in avtorji, po filmski predlogi ustvarili svoje lastno besedilo in predstavo. V njej so iskali predvsem lastne poglede na odnose in človeka ter razmišljali o kompleksnosti čustev. Po dveh uspešnih in razprodanih izvedbah kmalu sledijo ponovitve.
AVTORJI O PREDSTAVI
Vse kar je, sta dva človeka, ki sta drug v drugem uspela najti nekaj, kar sta vedno iskala. Oti v predstavi pravi takole: ““Če obstaja kakršnakoli čarobnost na tem svetu, mora biti v poskusu razumevanja nekoga. To je skoraj nemogoče, ampak komu je to sploh pomembno? Odgovor je najbrž v tem, da se trudiš.”
Vse kar je, je predstava o vsem tistem, kar je med tem, da se ti z nekom zgodi nič in vse hkrati. Če večina umetnosti govori o tem, kako je, če z nekom si ali nisi, smo se mi odločili raziskati, kaj vse se skriva v tej vmesni fazi. Mogoče pa je ta faza lepša in bolj pristna, ker v nobenem trenutku ni prisiljena in zlagana.
Predstava je nastala iz želje po raziskovanju naših lastnih pogledov na odnos, po motivih izjemne ameriške filmske trilogije: Before Sunrise, Before Sunset in Before Midnight. Navdušilo nas je dejstvo, da se v vseh treh filmih ne zgodi praktično nič. Vse, kar gledamo, sta ona dva, vsak zase in skupaj. Njun odnos, iskrenost, na začetku celo neke vrste naivnost, ki nas tako posrkata, da čez vse filme spremljamo izključno njun dialog.
Ključna beseda vsem trem filmom je ljubljenost.
Tako smo iz nje črpali ideje za lastne monologe, ki smo jih vkomponirali v predstavo. Tako je moč slišati 10 različnih pogledov na ljubljenost.
Predstava pušča gledalcu občutek, da se je vredno truditi in da dokler nekoga pogrešamo, nam ni vseeno.
Mladim ustvarjalcem lahko sledite na IG profilu: odprtascena
Za ustvarjanje kakovostne glasbe glasbenik ne potrebuje nujno not in klasičnih glasbil. S kakšnimi inštrumenti torej lahko ustvarjamo glasbo, ki nima določenih pravil, so izvedeli otroci, ki so se udeležili koncerta svobodne inmprovizirane glasbe na festivalu Bobri. Na koncertu je bila tudi Lea Ogrin.
Mozaik je umetnost, ki zahteva ogromno časa, njen rezultat pa je umetnina tisočerih koškov. V Sloveniji ni razširjena tehnika. To strast želi obuditi Aljaž Vidrajz, ki je diplomiral na šoli mozaika in mozaične umetnosti v Spilimbergu v Italiji. Tam je postal mojster italijanskega mozaika. Pri svojem delu uporablja različne materiale – od kamnov, školjk, stekla, plastike in ostalih predmetov iz vsakdanjega življenja. Z njim bo koščke sestavljal Dejan Petek.
Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.
V začetku tedna so razglasili nagrajence literarnega natečaja Ane Frank. Namenjen je bil 12- do 14-letnikom, ki so prebrali dekličin dnevnik in na podlagi tega napisali spis z naslovom Ana Frank – njeno sporočilo moji generaciji. Podobnih projektov, s katerimi spodbujajo branje knjig med otroki, je v zadnjih letih veliko, a zanimanje za zgodbe, ki se skrivajo za knjižnimi platnicami, kljub temu upada. O branju, poteh, na katere nas popeljejo doživetja, ki jih opišejo pesniki in pisatelji, ter najljubših knjigah se je s petošolci ljubljanske OŠ Franceta Bevka pogovarjala Andreja Gradišar.
3. januarja leta 1919 so začele izhajati prve v Sloveniji natisnjene poštne znamke. Čeprav smo pri tem prvem izidu nekoliko zaostajali za drugimi evropskimi državami, se lahko pohvalimo s tem, da je eden izmed idejnih očetov poštne znamke prav Slovenec. Ob tej visoki obletnici znamk, smo se o njih pogovarjali tudi v tokratni oddaji Kulturomat, ki ga je pripravil Aleš Ogrin.
Ker se bliža čas obdarovanj, smo vam v Kulturomatu tokrat ponudili nekaj praktičnih nasvetov, kako lahko darila, ki jih postavite pod smrečico, kar najlepše okrasite. Pri tem so nam z napotki pomagali dijaki, ki na Srednji trgovski šoli Ljubljana obiskujejo smer Aranžerski tehnik. Povedali so nam, katere materiale naj pri zavijanju daril uporabimo, kako se med seboj dopolnjujejo barve, nekoliko pa smo se dotaknili tudi samega bontona ob izročevanju daril. Izpostavili smo tudi dejstvo, da je lepo prav vsako darilo, ne glede na vsebino zavitka, saj največ šteje pozornost, ki jo z obdarovanjem izkažemo.
Veseli tobogan je zopet tu. Tokrat na Osnovni šoli Frana Kranjca v Celju. Na odru se bo zvrstilo veliko mladih talentov: pevci, instrumentalisti, recitatorji in pripovedovalci skečev. V glavnih vlogah bodo seveda otroci od prvega do devetega razreda. Zbor in vokalne soliste bo spremljal ansambel z dirigentom Lojzetom Kranjčanom. Po toboganu se bo veselo z njimi spustil voditelj Milan Krapež. Vzdušje na generalki je preveril Dejan Petek.
Parklji nas skupaj z MIklavžem po navadi obiščejo 5. ali 6. decembra. Že teden prej pa se hudobci treh dežel - Avstrije, Italije in Slovenije - zberejo v Podkornu. Več kot 200 parkljem se je pridružila Andreja Gradišar.
Parklji nas skupaj z MIklavžem po navadi obiščejo 5. ali 6. decembra. Že teden prej pa se hudobci treh dežel - Avstrije, Italije in Slovenije - zberejo v Podkornu. Več kot 200 parkljem se je pridružila Andreja Gradišar. Foto: Blaž Grabeljšek
Festival plesne ustvarjalnosti mladih Živa je vsakoletni dogodek, ki že od leta 1975 predstavlja presek aktualne plesne ustvarjalnosti izbranih skupin in posameznikov iz vse Slovenije. Letošnji program je obiskovalcem poleg s plesom postregel še z mnogimi spremljajočimi dejavnostmi, recimo z vajami v zapeljevanju, ki jih boste spoznali tudi v tokratni oddaji Kulturomat. Seveda pa je glavno vodilo festivala Živa sodobni ples, ki s svojo odprtostjo mladim plesalcem, ki na festivalu nastopijo, ponuja neomejene možnosti pri izražanju njihovih čustev in vtisov iz okolja. Festival Živa je tudi svojevrsten poklon Živi Kraigher, znani plesni pedagoginji, koreografinji in dolgoletni voditeljici Oddelka za izrazni ples na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani. Vtise o festivalu je med mladimi nastopajočimi in med tistimi, ki ga s svojim delom omogočijo, zbral Aleš Ogrin.
Ste med tistimi, ki jih imenujemo knjižni molji in kar naprej tičijo z nosom v knjigah, ali med tistimi, ki spretno klikajo z miško ter iščejo gradivo in zanimive elektronske knjige na svetovnem spletu? Oboje je vznemirljivo, v tokratnem Kulturomatu, ki ga je pripravila Petra Medved, pa bomo ugotavljali, zakaj je dobro, da večkrat obiščemo knjižnico, in kako previdno je treba uporabljati gradiva, ki jih najdemo na svetovnem spletu.
Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.
Družine, v katerih se vsi od najmlajšega do najstarejšega ukvarjajo z glasbo, so danes izjemo redke. Pri Hudnikovih pa muzicirajo - in to na več kot le ljubiteljski ravni - tako starši kot štirje bratje Izak, Tobija, Ruben in Jonatan. V tokratnem Kulturomatu bomo izvedeli, kako je živeti v družini, ki je popolnoma predana glasbi, kaj jim ta pomeni in kateri instrument je najbolj kul. Pripravila: Andreja Gradišar.
Prvi november je praznik vseh svetih in je posvečen spominu na mrtve. Na Slovenskem in v okolici ima dolgo tradicijo, ki pa se je v stoletjih spreminjala. Lea Ogrin se je o dojemnaju smrti pogovarjala z etnologinjo Katjo Hrobat Virloget s Fakultete za humanistične študije.
Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.
Didžeridu je glasbilo avstralskih aboriginov. Prvi je o njem pisal avstralski kirurg in raziskovalec T. B. Wilson leta 1835, danes pa postaja didžeridu priljubljeno glasbilo po celem svetu. Več o didžeriduju pa v oddaji Kulturomat, ki sta jo pripravila Grega Ahlin in Lea Ogrin.
Gledališče Hiška se je v zadnjih letih izkazalo kot eno najboljših otroških gledaliških skupin. Od leta 2007 so nanizali kar 7 zaporednih uvrstitev na Državno srečanje otroških gledaliških skupin. Letos so bili s predstavo Alica v Čudežni deželi izbrani za nastop na 10. mednarodnem otroškem in mladinskem festivalu Bela vrana v Litvi. Z njimi se je pogovarjal Dejan Petek.
Zapiši svojo zgodbo in pusti pečat. Sledi svojim ciljem! To so sporočila, ki jih prinaša mladinski celovečerni film Vloga za Emo. Svoje sanje je poskušala uresničiti tudi mlada igralska ekipa, ki ji je uspelo prenesti zgodbe najstnikov na filmsko platno. Film je bil posnet po navdihu knjige Mateje Zorko Motivakcija za mlade v sodelovanju z režiserjem Alenom Pavšarjem in s Šolskim centrom Celje. Z ustvarjalci mladinskega celovečernega filma Vloga za Emo se je pogovarjala Petra Medved.
Priljubljene zgodbe bistrega labradorca Hektorja so se iz knjig Dima Zupana preselile tudi na Radio Slovenija. Jutri, ob 8.05 na 1. programu boste lahko prisluhnili prvemu od sedmih delov nadaljevanke v priredbi in režiji Irene Glonar. O radijski igri se je Dejan Petek pogovarjali z ustvarjalci Zgodbe nekega Hektorja.
Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.
Neveljaven email naslov