Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V današnjem Kulturomatu bomo spoznali mlado galsbeno skupino dijakov, ki se imenuje Capuchini. Čeprav skupaj ustvarjajo šele nekaj mesecev, so že prodrli na slovensko glasbeno sceno. Igrali so v tekmovalnem programu Špil lige in imeli kopico nastopov. Danes bomo spoznali njihovo pot in poslušali nekaj odlomkov iz njihove zakladnice demo posnetkov.
681 epizod
Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.
V današnjem Kulturomatu bomo spoznali mlado galsbeno skupino dijakov, ki se imenuje Capuchini. Čeprav skupaj ustvarjajo šele nekaj mesecev, so že prodrli na slovensko glasbeno sceno. Igrali so v tekmovalnem programu Špil lige in imeli kopico nastopov. Danes bomo spoznali njihovo pot in poslušali nekaj odlomkov iz njihove zakladnice demo posnetkov.
Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.
Pred svetovnim dnevom gledališč bomo v oddaji Kulturomat skočili na gledališki oder. Na Osnovni šoli Prežihovega Voranca iz Ljubljane je zanimanje mladih za igro veliko. Z delom v gledališču se spoznavajo v gledališkem klubu, s katerim obiskujejo tudi predstave, mladi igralci pa redno nastopajo na številnih prireditvah. O tem, kako potekajo njihove učne ure, kaj vse so se že naučili in kako se na odru znajti tudi v nepričakovanih situacijah, se je z mladimi in učiteljico Olgo Košorok pogovarjala Tadeja Bizilj.
V Kinodvoru pripravljajo prvi mednarodni filmski festival Kinotrip, ki prinaša filmske zgodbe mladih po njihovem izboru. Skupina dvaindvajsetih mladih, starih od 13 do 19 let, se od novembra redno druži na tedenskih srečanjih filmskega kluba, na katerih pripravljajo filmski festival za mlado občinstvo. V klubu izbirajo filme in oblikujejo spremljevalni program z gosti od blizu in daleč, pogovori, delavnicami, druženji in zabavo. Dejavno so sodelovali pri nastanku imena programa in njegovi vizualni podobi, festivalske dogodke bodo tudi sami izvedli in o vsem tem več povedali v tokratni oddaji Kulturomat z voditeljico Tadejo Bizilj.
V Kinodvoru in ostalih kinematografih Art kino mreže se kot predfilm vrti kratki animirani film Peter Peter. Scenaristka in režiserka Katarina Nikolov se je v njem osredotočila na problematiko medvrstniškega nasilja in temo povezala z znanim ljudskim junakom Petrom Klepcem, ki je lahko mladim, ki se danes soočajo z nadlegovanjem ali šikaniranjem tudi za zgled in v oporo. Ne le animacija, mladim je blizu tudi način pripovedovanja – besedilo je namreč zapeto v rap izvedbi. O filmu, Petru Klepcu in medvrstniškem nasilju smo se z režiserko katarino Nikolov, raperjem Došo in mladimi z OŠ narodnega heroja Maksa Pečarja.
Kdo pravi, da morajo biti vsa klasična literarna dela dolgočasna? Še posebej, če so predstavljena v novi pojavni obliki, ki so svoje mesto med nami našle z razvojem najrazličnejših spletnih družbenih omrežij in aplikacij. Tokrat vam v oddaji Kulturomat predstavljamo knjigo sLOLvenski klasiki 1, v kateri so se slovenski klasični avtorji spopadli ravno z uporabo teh novih tehnologij. Čeprav se sliši nepredstavljivo, da bi lahko uporabljali sodobne spletne platforme, se v knjigi zgodbe izkažejo kot odlične. Z avtorjem knjige sLOLvenski klasiki 1 Boštjanom Gorencem – Pižamo se je pogovarjal Aleš Ogrin.
Otroški strip ima široko občinstvo, ki pa se med seboj razlikuje po stopnji dojemljivosti zgodbe, ki jo ta ponuja. Nekateri stripi so namreč lahko povsem tiho, ponujajo le risbo, drugi pa so opremljeni s podnapisom ali besedilom v oblačku. Predvsem pri predbralni skupini otrok se starši lahko srečajo s težavo, kako otroku strip pravilno interpretirati in kako ga sploh prebrati osebi, ki tega še ne zna. O posebnostih stripa za otroke se je z avtorjema in ilustratorjema v oddaji Kulturomat pogovarjal Aleš Ogrin.
V tokratni oddaji Kulturomat se bomo spraševali kakšno vlogo igra harmonika na slovenski glasbeni sceni. Je rezervirana le za narodnozabavno glasbo ali je to vsestranski inštrument, ki se prav fino znajde tudi v popularni glasbi? O harmoniki tako in drugače bomo govorili z Mihom Debevcem, dvakratnim absolutnim zmagovalcem najprestižnejšega tekmovanja na svetu v igranju na diatonično harmoniko (Attimis) in njegovo nadarjeno učenko Evo Antončič.
V tokratni oddaji Kulturomat se bomo spraševali kakšno vlogo igra harmonika na slovenski glasbeni sceni. Je rezervirana le za narodnozabavno glasbo ali je to vsestranski inštrument, ki se prav fino znajde tudi v popularni glasbi? O harmoniki tako in drugače bomo govorili z Mihom Debevcem, dvakratnim absolutnim zmagovalcem najprestižnejšega tekmovanja na svetu v igranju na diatonično harmoniko (Attimis) in njegovo nadarjeno učenko Evo Antončič.
Na tekmovanju Evrovizijski mladi glasbenik se je v finale prebilo osem mladih glasbenikov, ki so igrali ob spremljavi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Tekmovanje se odvija vsaki dve leti v okviru EBU (evropske radiodifuzne zveze), tokrat smo lahko slišali Izaka Hudnika (violončelo), Vilija Korošca (harmonika), Luka Miteva (fagot), Andreja Omejca (saksofon), Nikola Pajanovića (violina), Bilko Peršič (harfa), Doroteo Senica (flavta) in Zalo Vidic (violončelo). Svoje izkušnje s tekmovanja bodo mladi glasbeni ustvarjalci v pogovoru s Tadejo Bizilj delili v tokratni oddaji Kulturomat.
Navade maskiranja in maškaranja izvirajo še iz rimskih časov in so značilne za večji del sveta. Pri nas si maske nadenemo za pusta, najbolj znana slovenska tradicionalna maska pa je kurent. Ta pustni lik izvira s Ptuja, Dravskega polja in okolice, kjer danes deluje okoli 50 skupin, ki ohranjajo to tradicijo in v pustnem času »ružijo« po mestih doma in po tujem ter s hrupom odganjajo zimo. Špela Šebenik je obiskala Etnografsko društvo Kurent, kjer so ji mladi člani društva povedali vse o kurentu in o svojih izkušnjah nošenja 40 kilogramov težke opreme.
Ljubljana letos nosi naslov Zelena prestolnica Evrope. Številnim dogodkom v tem okviru se je med 23. januarjem in 8. februarjem pridružil tudi 8. ljubljanski festival kulturno-umetnostne vzgoje Bobri. Na različnih delavnicah in drugih dogodkih v muzejih, galerijah in knjižnicah, na gledaliških, filmskih, plesnih in glasbenih predstavah otroci raziskujejo in razvijajo dovzetnost za varovanje lokalnega in širšega okolja, ki ga danes pestijo podnebne spremembe, omejenost virov in njihovo škodljivo prisvajanje. Več pa v tokratni oddaji, ki jo je pripravila Tadeja Bizilj.
Pri uveljavljanju na sceni se slovenski mladi umetniki po koncu študija nemalokrat srečajo z zelo zapleteno situacijo. Varnega zavetja in prostora, ki jim ga je za nemoteno ustvarjanje nudila akademija, naenkrat ni več, na trgu se morajo znajti kot samostojni ustvarjalci. Pri tem imajo s strani različnih institucij zelo malo podpore, zato so se v DUM – društvu umetnikov odločili za izpeljavo projekta, v katerem želijo mladim umetnikom z različnimi oblikami pomoči čim bolj olajšati ta prestop. Pred kratkim se je tako v Ljubljani končala razstava Situacija Dogville, na kateri so umetniki, ki sodelujejo v projektu, zainteresirani javnosti predstavili svoja dela. Več o projektu in omenjeni razstavi boste izvedeli v oddaji Kulturomat, ki jo je pripravil Aleš Ogrin.
"Nekatere knjige je treba samo pokusiti, druge pogoltniti, nekaj pa je tudi takih, ki jih je treba žvečiti in prebaviti", je dejal slikar Francis Bacon. Lea Ogrin se je pogovarjala z mladimi bralci povezanimi v bralni klub Fejstbuk. Na zadnjem srečanju so brali knjigo Barjanski otrok, ki je prejela priznanje Zlata hruška. Katere knjige morate nujno prebrati oziroma pogoltniti in kaj menijo mladi o izboru knjig označenih z znamko zlata hruška, boste izvedeli v naslednjih minutah.
"Nekatere knjige je treba samo pokusiti, druge pogoltniti, nekaj pa je tudi takih, ki jih je treba žvečiti in prebaviti", je dejal slikar Francis Bacon. Lea Ogrin se je pogovarjala z mladimi bralci povezanimi v bralni klub Fejstbuk. Na zadnjem srečanju so brali knjigo Barjanski otrok, ki je prejela priznanje Zlata hruška. Katere knjige morate nujno prebrati oziroma pogoltniti in kaj menijo mladi o izboru knjig označenih z znamko zlata hruška, boste izvedeli v naslednjih minutah.
Opera Brundibar je?bila?prvič?izvedena?leta?1942?v?Pragi. Velja za?edino?svetovno?uveljavljeno?opero,?uglasbeno?za?otroško?izvedbo.?Nepretrgano?jo?uprizarjajo?operni?ansambli?in?šole?po?vsem?svetu. Še posebej znana je postala zaradi?vloge,?ki?jo?je?odigrala?v?taborišču?Terezin?v?času?druge?svetovne?vojne. Ob?70. obletnici?konca?druge?svetovne?vojne?bodo?opero ponovno?uprizorili?tudi?v?Ljubljani. Lea Ogrin se je udeležila ene zadnjih vaj pred premiero.
Družabni plesi so zadnja leta zelo popularni, veliko ljudi, ne le mladih, je začelo v svojem prostem času plesati – popularni so swing, salsa, tudi tango. Kako se tango razlikuje od ostalih plesov, kako hitro se ga lahko naučimo, zakaj mnogi ne govorijo o tangu kot o hobiju, temveč kot o življenju samem, o vsem tem bodo govorili Špela Šebenik in njeni gosti. Vabljeni na tango!
"Vsak otrok je umetnik, težava leži v tem kako ostati umetnik, ko odrasteš", je dejal Pablo Picasso. Slovenskemu umetniku Ištvan Ištu Huzjanu je to zagotovo uspelo. Letos mu je priznanje podelila tudi strokovna žirija 31. grafičnega bienala. Za instalacijo Odsevi zemlje in Plakat zamenjav – OHO in Walter de Maria je prejel osrednjo nagrado mednarodnega festivala. Z Leo Ogrin se je pogovarjal o svojem delu, črpanju navdihov iz otroštva in razumevanju umetnosti.
"Vsak otrok je umetnik, težava leži v tem kako ostati umetnik, ko odrasteš", je dejal Pablo Picasso. Slovenskemu umetniku Ištvan Ištu Huzjanu je to zagotovo uspelo. Letos mu je priznanje podelila tudi strokovna žirija 31. grafičnega bienala. Za instalacijo Odsevi zemlje in Plakat zamenjav – OHO in Walter de Maria je prejel osrednjo nagrado mednarodnega festivala. Z Leo Ogrin se je pogovarjal o svojem delu, črpanju navdihov iz otroštva in razumevanju umetnosti.
V mesecu decembru nas glasba obkroža na vsakem koraku. Koncerti in glasbeni nastopi se vrstijo eden za drugim. Tudi v soboto, 19. decembra, bomo v Cankarjevem domu lahko spremljali gala božično-novoletni koncert Simfoničnega orkestra Cantabile in mešanega pevskega zbora Adoramus. Na koncertu bo nastopilo več kot 200 glasbenikov, skozi glasbo pa bodo povezali svetovno znane skladatelje treh držav: Slovenije, Avstrije in Hrvaške.
Kako dobro poznamo Miklavža in kakšna je tradicija miklavževanja pri nas? Gre za svetnika, ki ima pomembno mesto v evropskem prostoru, otroci pa ga danes najbolj poznajo po tem, da pridnim prinese kakšno majhno darilo. Prvi dobri mož pa ni prvi le zaradi tega, ker najmlajše obišče že 5. decembra zvečer, temveč je bil včasih, ko še ni bilo Božička in dedka Mraza sploh edini, ki je obdaroval otroke. O Sv. NIkolaju pa otroci, pater Pavle Jakop, etnologinja Mateja Habinc in novinarka Špela Šebenik.
Neveljaven email naslov