Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
927 epizod
Labirinti sveta so redna tedenska oddaja zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija. V njej novinarke in novinarji svetovno dogajanje označujejo in osmišljajo z izvirnim besedilom in ilustrirajo z izbrano glasbo ter z avtentičnimi tonskimi posnetki in izjavami neposrednih udeležencev, od politikov, predstavnikov nevladnih organizacij do naključnih predstavnikov javnega mnenja. Oddaja tako ponujaja enkraten radiofonski preplet mednarodnih političnih in družbenih trendov v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega tedna. 15-minutna oddaja je na sporedu na 1. programu Radia Slovenija vsak petek ob 14.30, ponovitev na 1. programu je v soboto ob 13.45.
Svetovna stabilnost se je v teh dneh nevarno zamajala po ameriškem umiku iz sporazuma z Iranom. Medtem ko se z vsega sveta vrstijo izrazi obžalovanja in zaskrbljenosti, Trumpovi odločitvi zadovoljno pritrjujejo v Izraelu in Savdski Arabiji. Bolje kaže odnosom med Washingtonom in Severno Korejo, potem ko so v Pjonjangu izpustili tri zaprte Američane. Ruski predsednik Putin je začel še en šestletni predsedniški mandat. Sprehodili pa se bomo tudi skozi zapletene labirinte italijanske politike, kjer je predsednik Mattarella zagrozil z novimi parlamentarnimi volitvami. Avtor: Blaž Ermenc.
Svet je nedeljiva celota in en dogodek lahko sproži vrsto drugih. Zaradi uspeha vladnih sil v državljanski vojni v Siriji, so se okrepili pritiski na Iran. Blizu je tudi Armenija, ki doživlja svojo verzijo obarvanih revolucij. Ali se lahko obudi tudi zamrznjen konflikt v Gorskem Karabahu? Kako varen je Balkan pred novim kupčkanjem velikih sil? Vse kaze da se Iran ne bo mogel izogniti novim sankcijam, tudi ce bi popustil glede jedrskegak sporazuma. Morda bi krizo lahko resevali v sodelovanju z Rusijo za kar pa bi bilo nujno vsesplosno izboljsanje njenih odnosov z Zahodom. Vabljeni v Labirinte sveta z Marjanom Vešligajem.
dnosi med Južno in Severno Korejo doživljajo otoplitev. Ali je možna tudi denuklearizacija korejskega polotoka? Ameriški predsednik Trump naj bi se maja ali junija sešel z raketarčkom, kot je še nedavno imenoval severnokorejskega diktatorja Kim Jong Una. Svoje grožnje je zdaj preusmeril proti Iranu. Kako uspešna bosta francoski predsednik Macron in nemška kanclerka Merklova v prepričevanju Trumpa pri številnih mednarodnih vprašanjih? Avtorica oddaje: Sandra Brankovič.
Ne da bi preiskovalci organizacije za prepoved kemičnega orožja opravili svoje delo in ugotovili, ali se je v sirski Dumi res zgodil napad s tovrstnim orožjem, so ZDA, Francija in Velika Britanija brez odobritve Varnostnega sveta Združenih narodov izvedle usklajene napad na tarče, kjer naj bi režim sirskega samodržca Asada hranil in proizvajal kemično orožje. Zahodne zaveznice naj bi razpolagale z oprijemljivimi dokazi, potrditev so dobile tudi novinarske ekipe, ki so se prebile v Dumo, a nismo pozabili, s kakšno lahkotnostjo so o dokazih govorili pred napadi na režim Sadama Huseina. Na stari celini smo te dni poslušali načrte za teritorialno širitev Evropske unije ter velike ideje o prenovi Unije, s katerimi je postregel francoski predsednik, a so mu v Berlinu ponudili nekaj razmislekov o praktičnih ovirah. Luka Robida.
Stanje okoli Sirije in v tej uničeni državi je zelo napeto. Zahodne sile trdijo, da je sirski režim minulo soboto izvedel napad s kemičnim orožjem. Vlada diktatorja Baširja Al Asada in Rusija to zavračata. Svetovna zdravstvena organizacija je od partnerskih organizacij v Siriji dobila podatke, da je bilo približno 500 ranjenih ljudi izpostavljenih kemičnim strupom. Na Madžarskem pa je v nedeljo na parlamentarnih volitvah prepričljivo slavila stranka Fidesz dozdajšnjega premierja Viktorja Orbana. Ta politik bo zdaj imel kar dve tretjini sedežev v parlamentu. Nevladne organizacije na Madžarskem se bojijo, da bo Orbanova vlada sprejela še več ukrepov proti njihovemu delovanju. V Alžiji pa je v nesreči vojaškega letala umrlo več kot 250 ljudi. Avtor: Tomaž Gerden.
V trgovinski vojni bomo najslabše odnesli potrošniki, v informacijski vojni zaradi napada na agenta Skripala so številne vlade nekritično prevzele britansko mnenje, zaradi česar bi si lahko v prihodnosti zapravile ugled. V vojnah v Siriji in Jemnu umirajo civilisti, medtem ko velesile, ki podpirajo različne strani v vojnah, pozivajo k miru in kupujejo svoj dušni mir na donatorskih konferencah. Avtorica oddaje: Rajka Pervarnje.
Svet je po trgovinski podivjal še v diplomatsko vojno, potem ko se je Veliki Britaniji po napadu z živčnim strupom na dvojnega agenta Skripala in njegovo hčer pridružilo še dobra dva ducata držav, ki so izgnale ruske diplomate. Novo poglavje trgovanja s črnim zlatom se piše na energetski borzi v Šanghaju, kjer so v začetku tedna z nafto začeli trgovati v kitajskih juanih. Severnokorejski voditelj se je prav potiho odpravil na obisk h kitajskemu kolegu. Labirinti sveta pa nas tokrat peljejo tudi skozi Sibirijo, kjer se je v obsežnem požaru sproščeno družinsko druženje bliskovito spremenilo v pekel. Avtor: Luka Robida.
Ruski predsednik Vladimir Putin je s prepričljivo večino slavil zmago na nedeljskih predsedniških volitvah in bo tako vodil Rusijo v še enem šestletnem mandatu. Opozicija je protestirala, iz tujine pa so prišle ocene, da Putinovi tekmeci niti niso imeli pravih možnosti, kajti ruske oblasti obvladujejo večino medijev, opozicija pa je stisnjena v kot. V Združenem kraljestvu in tudi drugje še vedno odmeva zastrupitev nekdanjega ruskega agenta Sergeja Skripala. Na Kitajskem se je končal kongres ljudskih poslancev, ki je Ši Džinpinga izvolil za tako rekoč dosmrtnega voditelja te velike države. Svet pa se sprašuje o posledicah računalniškega programa, ki je izrabljal družabno omrežje Facebook. Avtor oddaje: Tomaž Gerden.
Za dve milijoninki oblasti. Kdo je prijazni mož, ki odkrit pogovor uvršča pred teologijo in usmiljenje pred moralo? Nemčija je po napornih in dolgotrajnih pogajanjih dobila novo vlado – staro kanclerko. Ameriški predsednik se je po seriji odpuščanj svojih sodelavcev lotil še zunanjega ministra in ga nadomestil z direktorjem CIE. Britanska premierka je za zastrupitev dvojnega ruskega agenta z nevarnim živčnim plinom obtožila Moskvo in s tem sprožila dolgotrajno britansko – rusko diplomatsko vojno. Labirinte pa bomo začeli z veliko osebnostjo, ki je pomembno zaznamovala zadnjih pet let v svetu. Kdo je ta mož, nam bo povedal avtor oddaje Matej Šurc.
Kar je bilo včeraj, danes ne velja več. Je politika splet naključij? Nas je lahko strah zaradi izjav voditeljev, ali pa je to del nastopaštva v politiki? Se bosta Donlad Trump in Kim Džong Un srečala, ker sta oba ekscentrična, ali pa za tem stoji dobro izdelana strategija, ki naj bi zbližala odnose med Washingtonom in Pekingom na račun Moskve? Odgovoro išče Marjan Vešligaj.
Javnost je šokiral umor slovaškega novinarja, ki je preiskoval zlorabo evropskih sredstev ter povezavo med vlado in italijansko mafijo na Slovaškem. Na kriminal in zlorabe niso imune niti človekoljubne organizacije, afera Oxfama na Haitiju je očitno le vrh ledene gore. Siriji naj bi pri izdelavi kemičnega orožja pomagala tudi Severna Koreja. Nemški okoljevarstveniki pa so dosegli pomembno zmago v boju proti onesnaževanju vplivne avtomobilske industrije. Več - Sandra Brankovič.
Na olimpijskih igrah odmeva nov dopinški škandal, žal s slovensko udeležbo. Po svetu pa odmeva tudi drugi škandal in sicer humanitarne organizacije Oxfam. Nekateri njeni predstavniki so namreč za njen denar najemali prostitutke. Kosovo je praznovalo deseto obletnico samostojnosti, ki ji Srbija še vedno nasprotuje. V Italiji in na Madžarskem pa se pripravljajo na parlamentarne volitve. Na münchenskem varnostnem forumu pa je prišlo do hudega, sicer pričakovanega, spora med Izraelom in Iranom. V tej državi se je žal zrušilo potniško letalo. Preživelih ni. Avtor: Tomaž Gerden.
Tudi tokrat lahko ob izteku tedna prisluhnete odzvenu nekaterih dogodkov iz sveta. Deset let po razglasitvi samostojnosti Kosova so v Prištini dobili slovensko podporo kosovski zunanjepolitični prioriteti, to je približevanju evroatlantskim integracijam. Predsednika Srbije in Hrvaške sta opravila mučno srečanje, njun pogled v svetlejšo skupno prihodnost namreč meglijo številna nerešena vprašanja, ki se vlečejo vse od razpada nekdanje skupne države. Od takrat pa – torej že več kot dve desetletji in pol – se vleče tudi vprašanje nedorečene meje med Slovenijo in Hrvaško. V Labirintih sveta bodo zavili tudi ven iz naše bližnje soseske. Avtor: Luka Robida.
V Nemčiji končno dosegli dogovor o veliki koaliciji. Na Poljskem odmeva sporni zakon o holokavstu, EU pa ima novo strategijo za Zahodni Balkan. Nemški konzervativci in socialdemokrati so po več kot štirih mesecih od volitev dosegli dogovor o veliki koaliciji. Poljski predsednik je podpisal sporni zakon o holokavstu, ki predvideva kazni za tiste, ki bi govorili o sodelovanju poljskih oblasti pri preganjanju Judov. Evropska unija je predstavila novo strategijo za Zahodni Balkan, tudi na podlagi izkušenj s Slovenijo in Hrvaško. Avtorica: Špela Novak.
Kaj imajo skupnega Rusija, obe Koreji in Slovenija? Te države tarejo težave z nacionalno zastavo na bližajočih se zimskih Olimpijskih igrah v Pjongčangu. Pod drobnogledom je kongresni nastop Donalda Trumpa, ki je sicer odstopal od njegove surove retorike, je pa predsednik precej enostransko ocenil razmere v ZDA. V ospredju sta krizni žarišči, v kateri so vpleteni Američani. V Afganistanu je zaznati vse večji vpliv talibanov, turška vojska pa je nedavno na severozahodu Sirije sprožila ofenzivo proti sirskim Kurdom, sicer ameriškim zaveznikom v boju proti Islamski državi. Avtor: Matej Šurc.
Slovenija ima samostojno zunanjo politiko,« smo slišali od zunanjega ministra Karla Erjavca, in sicer v zvezi s priznanjem Palestine. Medtem ko Evropska unija govori o mirovnem procesu, katerega cilj sta dve državi z Jeruzalemom kot glavnim mestom obeh, pa Združene države Jeruzalem tudi uradno priznavajo kot prestolnico Izraela. To je med svojim obiskom v tej državi večkrat ponovil ameriški podpredsednik Mike Pence. V Labirintih sveta tudi o novih ameriških protekcionističnih ukrepih in o novem napovedanem krčenju amazonskega pragozda v Peruju, kot posmeh besedam papeža, ki je med svojim obiskom te države opozoril tudi na ta problem. Več pa Špela Novak.
Prebivalce Havajev je razburil lažni alarm, da jim grozi balistična raketa. So lažna tudi sporočila, ki si jih v svet pošiljata Kim Džong Un in Donald Trump? Je neresnična tudi izjava papeža Frančiška o nevarnosti jedrske vojne? V to so gotovo prepričani športniki obeh Korej, ki bodo na olimpijskih igrah nastopali za skupno reprezentanco. Pri tem bodo imeli prepričljivo podporo velike večine prebivalstva polotoka. Kako pa je s podporo politikom, korejskim, ameriškim, balkanskim, ali imajo podporo za rožljanje z orožjem? O tem v tokratnih Labirintih sveta z Marjanom Vešligajem.
Severna Koreja je manj kot mesec dni pred začetkom zimskih olimpijskih iger v Južni Koreji svoji južni sosedi ponudila roko sprave. Precej sta se rokovala tudi Xi Jinping in Emmanuel Macron, ko je slednji obiskal Kitajsko. S to državo je Francija sklenila številne posle. V Nemčiji še vedno sestavljajo vladno koalicijo. Svet pa so zajele različne vremenske ujme, verjetno tudi zaradi posledic podnebnih sprememb. Avtor: Tomaž Gerden.
Labirinti sveta so redna tedenska oddaja zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija. V njej novinarke in novinarji svetovno dogajanje označujejo in osmišljajo z izvirnim besedilom in ilustrirajo z izbrano glasbo ter z avtentičnimi tonskimi posnetki in izjavami neposrednih udeležencev, od politikov, predstavnikov nevladnih organizacij do naključnih predstavnikov javnega mnenja. Oddaja tako ponujaja enkraten radiofonski preplet mednarodnih političnih in družbenih trendov v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega tedna. 15-minutna oddaja je na sporedu na 1. programu Radia Slovenija vsak petek ob 14.30, ponovitev na 1. programu je v soboto ob 13.45.
Ob koncu leta je papež Frančišek na božični dan opomnil ljudi na trpljenje otrok in migrantov. Angleška in škotska kraljica Elizabeta II. se je v svoji poslanici spomnila na teroristične napade. Žal se je eden zgodil tik pred koncem leta v afganistanski prestolnici Kabul. V eksplozijah je umrlo več kot 40 mladih ljudi. V Peruju pa je nemirno zaradi sumljive pomilostitve nekdanjega predsednika, obtoženega hudih kršitev človekovih pravic. Avtor: Tomaž Gerden.
Neveljaven email naslov