Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
927 epizod
Labirinti sveta so redna tedenska oddaja zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija. V njej novinarke in novinarji svetovno dogajanje označujejo in osmišljajo z izvirnim besedilom in ilustrirajo z izbrano glasbo ter z avtentičnimi tonskimi posnetki in izjavami neposrednih udeležencev, od politikov, predstavnikov nevladnih organizacij do naključnih predstavnikov javnega mnenja. Oddaja tako ponujaja enkraten radiofonski preplet mednarodnih političnih in družbenih trendov v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega tedna. 15-minutna oddaja je na sporedu na 1. programu Radia Slovenija vsak petek ob 14.30, ponovitev na 1. programu je v soboto ob 13.45.
Kdo ve, kaj sta predsednika vlad Slovenije in Hrvaške zaželela drug drugemu ob koncu srečanja v Zagrebu? Vesele praznike, mir z vami, mir v Piranskem zalivu? Se še spominjamo, kakšne so bile praznične želje pred 27 leti? Seveda se spominjamo, kako so se te pozneje uresničile. S slovesnostjo v Haagu je vrata zaprlo sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, kar pa ne pomeni tudi mirnega spanca za vse, ki so se izognili roki pravici. Bo Katalonija nadaljevala svoja osamosvojitvena dejanja, bo priznanje Jeruzalema za prestolnico Izraela poglobilo nezaupanje med Evropo in Združenimi državami Amerike? O tem in še čem bomo govorili v Labirintih sveta z Marjanom Vešligajem.
Zdi se, da je kratkovidnost postala sodobna bolezen politike, skupaj z neodločnostjo in čakanjem na druge, pa dosegla dimenzije klimatskih sprememb. Medtem ko nas le te prehitevajo po levi, se je svet, ki je morda zamudil priložnost oblikovanja denukleariziranega korejskega polotoka, nevarno približal nevarnosti jedrskega konflikta, olje na ogenj pa je kapnilo tudi na izraelsko palestinski konflikt. Avtorica: Rajka Pervanje.
Osrednja zunanjepolitična zgodba v tem tednu je vnovično zaostrovanje na Bližnjem Vzhodu, ki ga je povzročil ameriški predsednik Donald Trump z ukazom o priznanju Jeruzalema kot izraelske prestolnice. Ni se oziral na svarila islamskih držav, ne Združenih narodov, ne Evrope. Le Izrael se je – po pričakovanjih – razveselil ameriške odločitve. Obširneje o tem v Labirintih sveta, v katerih bomo spomnili na pozabljeno vojno v Jemnu in na hudo lakoto, ki pesti civilno prebivalstvo te države. Govorili bomo tudi o novih zapletih ob izstopanju Velike Britanije iz Evropske Unije – in o Kataloniji, kjer se v znamenju razkola med tamkajšnjimi političnimi strankami začenja kampanja pred regionalnimi volitvami. Dogodke bo na sebi svojstven način analiziral novinar zunanjepolitičnega uredništva Matej Šurc.
Največja slovenska zunanjepolitična zgodba je dobila novo epizodo. Državni zbor je potrdil zakonodajni sveženj in tako storil nov korak k implementaciji arbitražne razsodbe o slovensko-hrvaški meji. V Haagu so sodniki tribunala za zločine, storjene v nekdanji Jugoslaviji, še poslednjič udarili s kladivcem, zadnje dejanje v sodni dvorani pa je spektakularno odigral eden izmed obsojencev. Medtem ko papež v jugovzhodni Aziji gasi eno krizno žarišče, drugega na korejskem polotoku razžareva Kim Džong Un. O tem in še čem podrobneje Luka Robida v Labirintih sveta.
Preživele žrtve balkanskega rablja Ratka Mladiča ter sorodniki in prijatelji žrtev so zadovoljni z razsodbo Haaškega sodišča, kot zadostitev pravičnosti. Želja nekaterih od njih, da bi to prispevalo k ustavitvi človeške neumnosti in nasilja, pa se s tem zagotovo ne bo uresničila. Zadnji tedni kljub temu, vendarle vzbujajo več optimizma. Z odstopom diktatorskega predsednika Roberta Mugabeja, so prebivalci Zimbabveja dobili novo priložnost. Skupen jezik so našli tudi razdeljeni Palestinci. Rusija, Iran in Turčija pa poskušajo postaviti nove temelje za iskanje sprave v od vojne razdejani Siriji. Več z Rajko Pervanje.
Trpljenje migrantov je sramota za vest človeštva, opozarjajo Združeni narodi in poudarjajo, da je sodelovanje Evropske unije z Libijo pri zaustavitvi prebežnikov čez Sredozemsko morje nehumano. Ameriški predsednik Donald Trump je med azijsko turnejo po petih državah močno razburjal javnost. V Zimbabveju, nekdanji britanski koloniji, pa je vojska po 37 letih vladanja odstavila ostarelega Roberta Mugabeja z oblasti. Več v oddaji Zunanje-političnega uredništva Labirinti sveta. Več Sandra Brankovič.
Po Luksemburških in Panamskih so novinarji poskrbeli še za objavo tako imenovanih Rajskih dokumentov. Regulatorji pa še naprej ostajajo brez odgovora, kako preprečiti beg kapitala v davčne paradiže. Svojo malho in samega sebe s prostosti brani dolga leta najpremožnejši Hrvat, nekdanji prvi mož Agrokorja Ivica Todorić, ki se je predal v Londonu in plačal bajno varščino. V tokratne Labirinte sveta, kjer se bomo ozrli tudi v Katalonijo, vas vabi Luka Robida.
Katalonski predsednik Carles Puigdemont za zdaj ostaja v Belgiji. Je pobegnil pred zaporom ali gre za strateški umik? Ameriški predsednik Donald Trump bi po novem terorističnem napadu v New Yorku udaril po priseljencih kar vsevprek. Veliko Britanijo in njeno visoko politiko pa pretresajo spolni škandali. Več o mednarodnih dogodkih tega tedna v Labirintih sveta s Sandro Brankovič.
Stopnjevanje pritiskov Madrida na Katalonijo daje vedeti, da se politična kriza le še zaostruje. Kakšna je prihodnost te španske regije, ki si prizadeva uresničiti pravico do samoodločbe, v razmerah današnje Evrope, ki je – vsaj če upoštevamo njene politične voditelje – povsem na strani španske vlade? Kongres kitajske komunistične partije je še utrdil oblast njenega prvega moža Ši Džinpinga, hkrati pa potrdil kitajske gospodarske smernice, torej kapitalizem, odprtost države svetu in željo, da Kitajska postane tudi vojaška velesila. Evropski poslanci so se v razpravi ta teden zavzeli za žrtve spolnega nadlegovanja, pred katerim ni imun niti Evropski parlament. Avtorica Špela Novak.
Zunanjepolitično oddajo Labirinti sveta začenjamo z gnusnim umorom malteške novinarke, ki se je brezkompromisno razkrivala korupcijo na Malti. Pod drobnogled bomo vzeli avstrijske volitve, na katerih so največ točk prejeli kandidati, ki so zagovarjali najtrša stališča do beguncev. Govorili bomo o spopadih na vročih puščavski tleh bližnjega vzhoda: V Siriji je padlo mesto Raqqa, prestolnica zloglasnega kalifata. Na severu Iraka, pa sirska vojska preganja tamkajšnje Kurde, potem, ko so ti na referendumu podprli neodvisni Kurdistan. Tudi na Iberskem polotoku po katalonskem referendumu napetost ne popušča. V ospredju je pisemska vojna med Madridom in Barcelono, narašča pa bojazen, da utegnejo španski policisti vnovič udariti po plečih upornih Kataloncev. O vsem tem v oddaji Labirinti sveta z Matejem Šurcem.
Katalonija v svojem boju za to, da bi bila slišana, praktično nima nobenih mednarodnih zaveznikov. Niti od držav, ki so same prehodile podobno pot, ne. Predsednik katalonske vlade Carles Puigdemont je v svojem torkovem govoru v katalonskem parlamentu dejal, da bo spoštoval voljo volivcev in razglasil neodvisno državo, hkrati pa je uveljavitev neodvisnosti preložil za nekaj tednov, z namenom pogajanj z Madridom. Za katera pa je zaradi nepripravljenosti druge strani zelo malo možnosti. Še naprej se zaostrujejo razmere na Korejskem polotoku. V Kaliforniji pa divjajo eni najhujših gozdnih požarov v zgodovini te ameriške zvezne države.
Labirinti sveta so redna tedenska oddaja zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija. V njej novinarke in novinarji svetovno dogajanje označujejo in osmišljajo z izvirnim besedilom in ilustrirajo z izbrano glasbo ter z avtentičnimi tonskimi posnetki in izjavami neposrednih udeležencev, od politikov, predstavnikov nevladnih organizacij do naključnih predstavnikov javnega mnenja. Oddaja tako ponujaja enkraten radiofonski preplet mednarodnih političnih in družbenih trendov v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega tedna. 15-minutna oddaja je na sporedu na 1. programu Radia Slovenija vsak petek ob 14.30, ponovitev na 1. programu je v soboto ob 13.45.
Prvi dogodek tedna so parlamentarne volitve v Nemčiji. Stranka kanclerke Angele Merkel CDU je skupaj z bavarsko CSU sicer zmagala, vendar izgubila veliko glasov. Še hujši polom so doživeli socialdemokrati, zaskrbljuje pa vzpon skrajno desne stranke AfD in tudi uspeh skrajno levičarske Levice. Merklova bo verjetno morala sestaviti koalicijo z liberalci in stranko Zelenih, po barvah imenovano jamajška koalicija. EU na enem od neštetih vrhov razpravlja o svoji prihodnosti. To je, s svojim govorom na Sorbonni, poskušal orisati francoski predsednik Emmanuel Macron. Irak in njegove sosede je pretresel referendum o neodvisnosti iraških Kurdov. V Evropi in seveda še posebej v Španiji pa čakamo, kaj se bo zgodilo na nedeljskem referendumu o neodvisnosti Katalonije. Avtor: Tomaž Gerden.
Razpletanje slovensko-hrvaške arbitražne sage se te dni preselilo onkraj Atlantika. Premiera obeh držav sta se ob robu generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku že dogovorila, da se v Zagrebu pogovorita o meji, nato pa je premier Cerar srečanje odpovedal. O razlogih v tokratnih Labirintih sveta, ko boste slišali, da imajo Organizaciji združenih narodov ne manjka izzivov, od odpravljanja revščine, skrbi za okolje, do vprašanj o globalni varnosti. Za osuplost avditorija na sedežu svetovne organizacije je z grožnjo po totalnem uničenju Severne Koreje poskrbel ameriški predsednik. Narava pa gre svojo pot. Orkan Maria pustoši po Antilih, Mehiko je vnovič stresel uničujoči potres. Razgreto pa je tudi ozračje v Kataloniji, kjer bo čez teden dni referendumom o neodvisnosti te pokrajine. Več v prihodnjih minutah, ko bo z vami Luka Robida.
Več sto tisoč Kataloncev je na barcelonskih ulicah zahtevalo pravico do samoodločbe, ki jim jo oblasti v Španiji odrekajo. Katalonska vlada kljub prepovedi vztraja: referendum 1. oktobra bo! Članice Evropske unije, tudi tiste, ki so na podoben način same dobile samostojnost, so ob tem tiho. Predsednik Evropske komisije govori o novem vetru v evropskih jadrih, nekateri drugi se bojijo, da bi se ta veter spremenil v orkan in začel pustošiti v stilu Irme. Z neurji so imeli v tem tednu veliko težav tudi v naši soseščini. Avtorica: Špela Novak.
Severna Koreja je izvedla svoj največji in najuspešnejši jedrski poskus doslej, po svojih trditvah ji je uspel poskus z vodikovo bombo, le to pa naj bi bila sposobna namestiti na raketo dolgega dosega. V brk označitvi klimatskih sprememb za potegavščino s strani ameriškega predsednika Donalda Trumpa – v bližini Floride pustoši orkan Irma, na tem območju pa se oblikujeta še dva orkana. Muslimanska manjšina Rohingje množično beži iz Mjanmara v Bangladeš, predsednica mjanmarske vlade in nobelova nagrajenka Aung San Suu Kyi pa trdi, da gre za dezinformacije. Avtorica: Rajka Pervanje.
Orkan Harvey je najprej z močnimi vetrovi uničeval vse pred sabo, potem pa z obilnim deževjem povzročil obsežne poplave v Teksasu in zdaj še v Louisiani. Velika naravna nesreča je terjala več smrtnih žrtev in veliko gmotno škodo. Poplave so tudi v Indiji. Drugačne vrste škodo pa povzroča severnokorejski režim, ki je ta teden spet izstrelil raketo, ki je letela čez ozemlje Japonske. Varnostni svet OZN je to najostreje obsodil, toda Severna Koreja še grozi. Avtor Tomaž Gerden.
Skoraj ne mine dan, da ne bi poročali o terorističnih napadih. In vselej slišimo sporočilo, da za njimi stojijo islamski teroristi. Po drugi strani slišimo besede voditeljev o odločenosti dokončno se obračunati z njimi. Je to res tako preprosto? Zakaj je uspeh tako pičel, če se glede tega vsi strinjajo? Ali pa se za vsem skrivajo drugačni interesi? O tem in še čem bomo spregovorili v današnjih Labirintih sveta. Tokrat bo z vami Marjan Vešligaj.
Žal je svet v iztekajočem se tednu prizadel nov hud teroristični napad. V Barceloni je storilec zapeljal v množico in ubil več ljudi. Dve hudi naravni nesreči sta terjali na tisoče življenj: v afriški državi Sierra Leone so zemeljski plazovi po obilnem deževju odnesli domovanja z njihovimi stanovalci vred. V nižinskih delih Nepala, v severni Indiji in v Bangladešu pa je nenavadno močan monsun povzročil velike poplave. V ZDA še vedno potekajo polemike o divjanju rasistov, severnokorejska kriza se je nekoliko unesla, Venezuela pa drsi v kaos in lakoto. Južnoameriške države sicer nasprotujejo režimu Madura, vendar opozarjajo ZDA, naj v Venezuelo ne posežejo s silo. Avtor: Tomaž Gerden.
Ameriški in severnokorejski predsednik po novem govorita isti jezik. In tega bi nas moralo biti strah, saj je to jezik groženj z napadom. Svoje je s sankcijami zoper severnokorejski jedrskega programa storil Varnostni svet Združenih narodov, ki pa je domala istočasno nekaj tehtnih kritik delovanja dobil od članice preiskovalne komisije svetovne organizacije, ki preučuje kršitve človekovih pravic v Siriji - Carle Del Ponte. Ta se je zaradi neučinkovitosti in sprenevedanja Združenih narodov odpovedala funkciji. V tokratnih Labirintih sveta se bomo sprehodili tudi skozi trgovinsko vojno na Zahodnem Balkanu, ki so jo z inšpekcijskimi preprekami za uvoz sadja in zelenjave sprožili na Hrvaškem, in se zadržali pri aferi zamolčanih ugotovitev o zastrupljenih kokošjih jajcih na severu Evrope. In kaj vemo o spektakularnem vlomu na slovensko veleposlaništvu v Bruslju? To boste izvedeli v prihodnjih minutah. Z vami bo Luka Robida.
Neveljaven email naslov