Danilo Jejčič sodi med vidnejše primorske grafike in najpomembnejše predstavnike slovenske geometrijske abstrakcije. Svojo umetniško pot je začel z ustvarjanjem slikarskih kolažev, leta 1971 pa se je pod vplivom tedanjih konstruktivističnih tendenc posvetil raziskovanju geometrijske abstrakcije. V devetdesetih letih se je začel intenzivneje ukvarjati najprej z grafiko in nekoliko kasneje s fotografijo, ki jo je začel vključevati v svoj grafičen proces. Likovni zvrsti je prvič smiselno povezal v ciklu Alfa in Omega (2000-2002). Fotografije zavrženih predmetov, kot je stisnjena pločevina, je kombiniral bodisi z geometrijskimi liki in telesi, ki jih poznamo z njegovih grafičnih listov, bodisi s fragmenti fotografskih posnetkov in s tem poudaril učinek prostorske iluzije.

V zadnjem ciklu, s katerim se predstavlja v Pilonovi galeriji,  poimenovanem Prezrte reči (2010-2015), ima fotografija vse pomembnejšo vlogo. Cikel je sestavljen iz dveh motivnih sklopov, v katera so poleg fotografskih posnetkov vključene tudi klasične in digitalne fotomontaže. V prvi motivni sklop sodijo fotografije neuglednih odpadnih materialov ter propadajočih ostankov sodobne civilizacije, v katerih umetnik išče njihovo prezrto estetsko vrednost. Drugi motivni sklop pa predstavlja posnetke narave, med katerimi zasledimo posnetke vode, kamnin in drugih naravnih materialov. Z njimi avtor neposredno nagovarja gledalca k  razmisleku o okoljski problematiki.