Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Danilo Jejčič sodi med vidnejše primorske grafike in najpomembnejše predstavnike slovenske geometrijske abstrakcije. Svojo umetniško pot je začel z ustvarjanjem slikarskih kolažev, leta 1971 pa se je pod vplivom tedanjih konstruktivističnih tendenc posvetil raziskovanju geometrijske abstrakcije. V devetdesetih letih se je začel intenzivneje ukvarjati najprej z grafiko in nekoliko kasneje s fotografijo, ki jo je začel vključevati v svoj grafičen proces. Likovni zvrsti je prvič smiselno povezal v ciklu Alfa in Omega (2000-2002). Fotografije zavrženih predmetov, kot je stisnjena pločevina, je kombiniral bodisi z geometrijskimi liki in telesi, ki jih poznamo z njegovih grafičnih listov, bodisi s fragmenti fotografskih posnetkov in s tem poudaril učinek prostorske iluzije.
V zadnjem ciklu, s katerim se predstavlja v Pilonovi galeriji, poimenovanem Prezrte reči (2010-2015), ima fotografija vse pomembnejšo vlogo. Cikel je sestavljen iz dveh motivnih sklopov, v katera so poleg fotografskih posnetkov vključene tudi klasične in digitalne fotomontaže. V prvi motivni sklop sodijo fotografije neuglednih odpadnih materialov ter propadajočih ostankov sodobne civilizacije, v katerih umetnik išče njihovo prezrto estetsko vrednost. Drugi motivni sklop pa predstavlja posnetke narave, med katerimi zasledimo posnetke vode, kamnin in drugih naravnih materialov. Z njimi avtor neposredno nagovarja gledalca k razmisleku o okoljski problematiki.
750 epizod
Spremljamo aktualno likovno dogajanje, predvsem v Sloveniji, v obliki pogovorov z umetniki, kustosi in strokovnjaki, včasih objavljamo tudi strokovna besedila. Občasno opozorimo tudi na večje likovne dogodke v tujini.
Danilo Jejčič sodi med vidnejše primorske grafike in najpomembnejše predstavnike slovenske geometrijske abstrakcije. Svojo umetniško pot je začel z ustvarjanjem slikarskih kolažev, leta 1971 pa se je pod vplivom tedanjih konstruktivističnih tendenc posvetil raziskovanju geometrijske abstrakcije. V devetdesetih letih se je začel intenzivneje ukvarjati najprej z grafiko in nekoliko kasneje s fotografijo, ki jo je začel vključevati v svoj grafičen proces. Likovni zvrsti je prvič smiselno povezal v ciklu Alfa in Omega (2000-2002). Fotografije zavrženih predmetov, kot je stisnjena pločevina, je kombiniral bodisi z geometrijskimi liki in telesi, ki jih poznamo z njegovih grafičnih listov, bodisi s fragmenti fotografskih posnetkov in s tem poudaril učinek prostorske iluzije.
V zadnjem ciklu, s katerim se predstavlja v Pilonovi galeriji, poimenovanem Prezrte reči (2010-2015), ima fotografija vse pomembnejšo vlogo. Cikel je sestavljen iz dveh motivnih sklopov, v katera so poleg fotografskih posnetkov vključene tudi klasične in digitalne fotomontaže. V prvi motivni sklop sodijo fotografije neuglednih odpadnih materialov ter propadajočih ostankov sodobne civilizacije, v katerih umetnik išče njihovo prezrto estetsko vrednost. Drugi motivni sklop pa predstavlja posnetke narave, med katerimi zasledimo posnetke vode, kamnin in drugih naravnih materialov. Z njimi avtor neposredno nagovarja gledalca k razmisleku o okoljski problematiki.
Pogovor s kustosinjo Simono Vidmar o razstavi ne glej nazaj, okej? v Umetnostni galeriji Maribor
O razstavi Vlaha Bukovca in Alexandra Cabanela - učenca in učitelja v Umetniškem paviljonu v Zagrebu
Ponovitev pogovora iz leta 2007 ob pregledni razstavi v MGLIC s pionirjem računalniške umetnosti ob smrti umetnika
Pogovor z Laro Štrumej, kustosinjo retrospektive fotografa Stojana Kerblerja v Moderni galeriji v Ljubljani
V Narodnem muzeju na Metelkovi v Ljubljani je do 4. novembra na ogled tradicionalna pregledna razstava Majski salon, na kateri se vsako leto predstavijo člani Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. Zgodovina razstave sega v leto 1909, letos pa je v ospredju grafika. Avtor koncepta razstave magister Črtomir Frelih je želel prikazati predvsem heterogenost tega medija. Ob odprtju so podelili tudi nagrado in priznanja: nagrado je prejel doktor Jožef Muhovič, priznanji Zora Stančič in Aleksandra Zalokar, priznanje za mladega avtorja pa Helena Tahir. Jožef Muhovič bo v oddaji predstavil svoj pogled na grafiko, o razstavi pa se je Iza Pevec pogovarjala s Črtomirjem Frelihom, sicer tudi profesorjem na ljubljanski Pedagoški fakulteti.
Predstavitev razstave Rene Rusjan "Epizoda spomina v mreženju" v Mestni galeriji v Novi Gorici
Pogovor z Markom Košanom, kustosom razstave Hommage Tisnikarju ob 90. letnici rojstva in 20-letnici smrti
Pogovor z Natašo Ciber in Michelom Mohorjem o retrospektivni razstavi del Ivane Kobilce v Narodni galeriji
Pogovor s kustosinjo Bredo Škerjanec ob pregledni razstavi v mednarodnem grafičnem likovnem centru
Neveljaven email naslov