Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Danilo Jejčič sodi med vidnejše primorske grafike in najpomembnejše predstavnike slovenske geometrijske abstrakcije. Svojo umetniško pot je začel z ustvarjanjem slikarskih kolažev, leta 1971 pa se je pod vplivom tedanjih konstruktivističnih tendenc posvetil raziskovanju geometrijske abstrakcije. V devetdesetih letih se je začel intenzivneje ukvarjati najprej z grafiko in nekoliko kasneje s fotografijo, ki jo je začel vključevati v svoj grafičen proces. Likovni zvrsti je prvič smiselno povezal v ciklu Alfa in Omega (2000-2002). Fotografije zavrženih predmetov, kot je stisnjena pločevina, je kombiniral bodisi z geometrijskimi liki in telesi, ki jih poznamo z njegovih grafičnih listov, bodisi s fragmenti fotografskih posnetkov in s tem poudaril učinek prostorske iluzije.
V zadnjem ciklu, s katerim se predstavlja v Pilonovi galeriji, poimenovanem Prezrte reči (2010-2015), ima fotografija vse pomembnejšo vlogo. Cikel je sestavljen iz dveh motivnih sklopov, v katera so poleg fotografskih posnetkov vključene tudi klasične in digitalne fotomontaže. V prvi motivni sklop sodijo fotografije neuglednih odpadnih materialov ter propadajočih ostankov sodobne civilizacije, v katerih umetnik išče njihovo prezrto estetsko vrednost. Drugi motivni sklop pa predstavlja posnetke narave, med katerimi zasledimo posnetke vode, kamnin in drugih naravnih materialov. Z njimi avtor neposredno nagovarja gledalca k razmisleku o okoljski problematiki.
750 epizod
Spremljamo aktualno likovno dogajanje, predvsem v Sloveniji, v obliki pogovorov z umetniki, kustosi in strokovnjaki, včasih objavljamo tudi strokovna besedila. Občasno opozorimo tudi na večje likovne dogodke v tujini.
Danilo Jejčič sodi med vidnejše primorske grafike in najpomembnejše predstavnike slovenske geometrijske abstrakcije. Svojo umetniško pot je začel z ustvarjanjem slikarskih kolažev, leta 1971 pa se je pod vplivom tedanjih konstruktivističnih tendenc posvetil raziskovanju geometrijske abstrakcije. V devetdesetih letih se je začel intenzivneje ukvarjati najprej z grafiko in nekoliko kasneje s fotografijo, ki jo je začel vključevati v svoj grafičen proces. Likovni zvrsti je prvič smiselno povezal v ciklu Alfa in Omega (2000-2002). Fotografije zavrženih predmetov, kot je stisnjena pločevina, je kombiniral bodisi z geometrijskimi liki in telesi, ki jih poznamo z njegovih grafičnih listov, bodisi s fragmenti fotografskih posnetkov in s tem poudaril učinek prostorske iluzije.
V zadnjem ciklu, s katerim se predstavlja v Pilonovi galeriji, poimenovanem Prezrte reči (2010-2015), ima fotografija vse pomembnejšo vlogo. Cikel je sestavljen iz dveh motivnih sklopov, v katera so poleg fotografskih posnetkov vključene tudi klasične in digitalne fotomontaže. V prvi motivni sklop sodijo fotografije neuglednih odpadnih materialov ter propadajočih ostankov sodobne civilizacije, v katerih umetnik išče njihovo prezrto estetsko vrednost. Drugi motivni sklop pa predstavlja posnetke narave, med katerimi zasledimo posnetke vode, kamnin in drugih naravnih materialov. Z njimi avtor neposredno nagovarja gledalca k razmisleku o okoljski problematiki.
Pogovor z Jusufom Hadžifejzovičem in kustosinjo Majo Antončič o razsatvi Prodajalna praznin v Celju
Pogovor o razstavi Skozi njene oči v UGM s kuratorko Marino Paulenko in fotografom Matejem Sitarjem
Pogovor o razstavi Ivan Meštrović - telesnost in erotika v kiparstvu
Pogovor Neve Zajc s sogovorniki o razstavi lansko leto najdenih risb Zorana Mušiča v tržaški Revoltelli
Pogovor z dr Alenko Simončič, avtorico razstave Podobe prestiža - antične zgodbe v steklu po gemah iz zbirke kneza Stanislawa Poniatowskega v Narodni galeriji.
Pogovor z dr Robertom Simoniškom, kustosom razstave Narava v nebo, človek vase - Mojstrovine iz zbirke Koroškega muzeja moderne umetnosti v galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki.
Pogovor s kustosinjo Martino Vouk ob retrospektivi del Marija Preglja v Moderni galeriji
Slikar in grafik Miha Maleš je bil človek s številnimi darov in zanimanji. Umetnik, ki je leta 1977 prejel tudi Prešernovo nagrado, sodi med pionirje slovenske grafike, njegov slog in motiviko pa zaznamujejo predvsem melanholija, nežna erotičnost in poetičnost, zaradi katerih se ga je oprijela oznaka »slikajoči pesnik«. To je tudi podnaslov nove monografije, ki so jo nedavno izdali pri založbi Mladinska knjiga – Miha Maleš, slikajoči pesnik. V tokratnih Likovnih odmevih jo bo predstavila Iza Pevec, svoje misli pa so delili pobudnica knjige Breda Ilich Klančnik ter Asta Vrečko, Miklavž Komelj in Milček Komelj, trije izmed številnih soavtorjev obsežnega dela.
Pogovor z akademsko kiparko Dragico čadež, dobitnico nagrade za življenjsko delo Sekcije kiparjev in umetnikov pri ZDSLU
Predstavitev razstave Strast ustvarjanja - fundacija Maeght v Umetnostnem paviljonu v Zagrebu in pogovor s kustosinjo Jasminko Poklečki Stošić.
Skice umetnikov so zanimivo področje, ki razkriva drobček procesa ustvarjanja likovnega dela: po definiciji je skica vse, kar je narisano oziroma prikazano na hitro ali opisano na kratko. Razstava Umetnikove skice, ki je do 3. decembra ogled v Galeriji S na Ljubljanskem gradu, raziskuje skice devetih članov in članic Društva likovnih umetnikov Ljubljana, ki pripadajo več generacijam in se izražajo v različnih medijih. Razstavo bomo predstavili v tokratni oddaji Likovni odmevi: svoje misli o skici sta delila umetnika Mirsad Begić in Zora Stančič, pogovor pa je Iza Pevec začela s kustosinjo razstave Natašo Kovšca.
Moderna galerija v Ljubljani je v sodelovanju z Galerijo Božidar Jakac Kostanjevica na Krki pripravila izbor del kiparja Dušana Tršarja. V oddaji Likovni odmevi predstavljamo razstavo, ki je nastala ob visokem jubileju - 80. letnici avtorja, ki je pomembno sooblikoval slovenski likovni prostor. O delih in razstavi sta Aleksandri Saški Gruden spregovorila avtor Dušan Tršar in kustos Goran Milovanović.
Pogovor z Nevenko Šivavec, Miklavžem Komeljem in Vladimirjem Vidmarjem o 32. grafičnem bienalu
Neveljaven email naslov