Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
1927 - 2019
»Morda ima grafika status revne sorodnice slikarstva, vendar je to likovna tehnika, v kateri sem se lahko najbolje izrazila in izpovedala«, je pogosto dejala grafičarka in slikarka Tinca Stegovec, ki je umrla v začetku prejšnjega tedna v 92 letu starosti. Tinca Stegovec sodi med najpomembnejše slovenske grafičarke, hkrati pa kot nekonformistična umetnica, ki je poudarjala, da ne sprejema relativizma vrednot, tudi med najbolj zapostavljene, saj se je šele pred osmimi leti prvič celoviteje predstavila na razstavi v Mednarodnem grafičnem likovnem centru. Rojena Belokranjka je večino življenja preživela v Ljubljani, kjer je končala specialko za grafiko in se študijsko izpopolnjevala tudi v tujini. Ob pedagoškem delu je ustvarila obsežen grafični opus, v katerem je dosegla svoj ustvarjalni vrh s tehnično odličnostjo, natančno risbo, strogo koncipiranimi kompozicijskimi načeli in svojevrstno poetičnostjo uporabe čistih barv svetlih tonov. Njena dela, ki jim je za merilo vedno postavljala klasično umetnost, so osebne izpovedi, v večini podobe izsekov iz vsakdanjega življenja in življenjskih situacij, izrazito figuralna umetnica je bila pretanjena opazovalka sveta okrog sebe in medčloveških odnosov. Ukvarjala se je tudi s slikarstvom, v katerem prevladujeta pokrajina in portret. O svojem življenju je napisala tudi knjigo Bilo je takole in jo podnaslovila Romanje za lepoto. Tinca Stegovec je prejela več nagrad, med njimi tudi Jakopičevo za življenjsko delo leta 2016 in takrat je, kot vztrajna samohodka v vseh pogledih, dejala, da je umetniško ustvarjanje poklic, ki potrebuje svobodo, pa tudi dovolj samote. Pogovor v oddaji je nastal ob njeni retrospektivni razstavi leta 2011.
761 epizod
Kako v radijskem mediju zajeti vizualno in likovno umetnost? To je naš izziv, saj želimo v radijski formi umetnost približati širšemu krogu poslušalk in poslušalcev, a hkrati ohranjati kompleksnost in strokovno raven. Spremljamo dogajanje v umetnosti, predvsem v Sloveniji, občasno pa opozorimo tudi na večje dogodke v tujini ali se problemsko posvetimo kakšni temi – tako iz zgodovine umetnosti kot sodobnega ustvarjanja.
1927 - 2019
»Morda ima grafika status revne sorodnice slikarstva, vendar je to likovna tehnika, v kateri sem se lahko najbolje izrazila in izpovedala«, je pogosto dejala grafičarka in slikarka Tinca Stegovec, ki je umrla v začetku prejšnjega tedna v 92 letu starosti. Tinca Stegovec sodi med najpomembnejše slovenske grafičarke, hkrati pa kot nekonformistična umetnica, ki je poudarjala, da ne sprejema relativizma vrednot, tudi med najbolj zapostavljene, saj se je šele pred osmimi leti prvič celoviteje predstavila na razstavi v Mednarodnem grafičnem likovnem centru. Rojena Belokranjka je večino življenja preživela v Ljubljani, kjer je končala specialko za grafiko in se študijsko izpopolnjevala tudi v tujini. Ob pedagoškem delu je ustvarila obsežen grafični opus, v katerem je dosegla svoj ustvarjalni vrh s tehnično odličnostjo, natančno risbo, strogo koncipiranimi kompozicijskimi načeli in svojevrstno poetičnostjo uporabe čistih barv svetlih tonov. Njena dela, ki jim je za merilo vedno postavljala klasično umetnost, so osebne izpovedi, v večini podobe izsekov iz vsakdanjega življenja in življenjskih situacij, izrazito figuralna umetnica je bila pretanjena opazovalka sveta okrog sebe in medčloveških odnosov. Ukvarjala se je tudi s slikarstvom, v katerem prevladujeta pokrajina in portret. O svojem življenju je napisala tudi knjigo Bilo je takole in jo podnaslovila Romanje za lepoto. Tinca Stegovec je prejela več nagrad, med njimi tudi Jakopičevo za življenjsko delo leta 2016 in takrat je, kot vztrajna samohodka v vseh pogledih, dejala, da je umetniško ustvarjanje poklic, ki potrebuje svobodo, pa tudi dovolj samote. Pogovor v oddaji je nastal ob njeni retrospektivni razstavi leta 2011.
V Narodnem muzeju na Metelkovi v Ljubljani je do 4. novembra na ogled tradicionalna pregledna razstava Majski salon, na kateri se vsako leto predstavijo člani Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. Zgodovina razstave sega v leto 1909, letos pa je v ospredju grafika. Avtor koncepta razstave magister Črtomir Frelih je želel prikazati predvsem heterogenost tega medija. Ob odprtju so podelili tudi nagrado in priznanja: nagrado je prejel doktor Jožef Muhovič, priznanji Zora Stančič in Aleksandra Zalokar, priznanje za mladega avtorja pa Helena Tahir. Jožef Muhovič bo v oddaji predstavil svoj pogled na grafiko, o razstavi pa se je Iza Pevec pogovarjala s Črtomirjem Frelihom, sicer tudi profesorjem na ljubljanski Pedagoški fakulteti.
Predstavitev razstave Rene Rusjan "Epizoda spomina v mreženju" v Mestni galeriji v Novi Gorici
Pogovor z Markom Košanom, kustosom razstave Hommage Tisnikarju ob 90. letnici rojstva in 20-letnici smrti
Pogovor z Natašo Ciber in Michelom Mohorjem o retrospektivni razstavi del Ivane Kobilce v Narodni galeriji
Pogovor s kustosinjo Bredo Škerjanec ob pregledni razstavi v mednarodnem grafičnem likovnem centru
Živali smo skozi zgodovino predvsem na zahodu dojemali kot ključno različne od človeka: kot manjvredne, nedolžne, nezmožne mišljenja in kot nekaj tujega, drugega. Razstava Nebeška bitja. Ne človek ne žival, ki je na ogled v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova odnos med živaljo in človekom osvetljuje s kritično noto in opozarja, da enoznačni identiteti človeka in živali ne obstajata več. Mednarodna razstava kuratoric Zdenke Badovinac in Bojane Piškur bo tema današnje oddaje Likovni odmevi, ki jo je pripravila Iza Pevec.
Pogovor s kustosom Markom Košanom o življenju in delu Jožeta Tisnikarja ob spominski razstavi Slikar smrti v Slovenj Gradcu
V Likovnih odmevih tokrat predstavljamo slavnega fotografa francoskega porekla Marca Ribouda, enega izmed zgodnejših članov fotografske agencije Magnum. Njegove večinoma črno-bele fotografije zaznamujejo premišljena kompozicija in geometrija, pogosto pa tudi kanček humorja. V svoji dolgoletni karieri je veliko potoval ter beležil družbene spremembe, nemalokrat z zgodbami vsakdanjih ljudi. V naš spomin so se zapisale njegove podobe kot so denimo igrivi pleskar Eifflovega stolpa ali pa mlada ameriška aktivistka, ki je v protestu proti vojni v Vietnamu pred bajonete pušk stopila s cvetom v roki. Z delom Marka Ribouda se lahko v Ljubljani trenutno spoznate na dveh razstavah: v Galeriji Jakopič je na ogled obsežna razstava Čuječi popotnik. Zavedni fotograf , do konca avgusta pa jo spremlja tudi manjša prodajna razstava v Galeriji Fotografija. Oddajo je pripravila Iza Pevec, ki je k pogovoru povabila sokustosinjo razstave v Galeriji Jakopič, Marijo Skočir.
Še do konca tega meseca bo v Mednarodnem grafičnem likovnem centru na ogled razstava David Lynch – Ogenj na odru, na kateri se z izborom grafik predstavlja umetnik, ki ga občinstvo večinoma pozna kot velikega filmskega umetnika. Za oddajo Likovni odmevi smo pred mikrofon povabili kustosa razstave Božidarja Zrinskega. Vabimo vas k poslušanju! David Lynch, Ogenj na odru. Postavitev razstave v MGLC. Foto: Jaka Babnik. Arhiv MGLC
Pogovor z arhitektom Massimilianom Fuksasom, avtorjem nagrajenega projekta za stolp v Kopru
Neveljaven email naslov