Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
1927 - 2019
»Morda ima grafika status revne sorodnice slikarstva, vendar je to likovna tehnika, v kateri sem se lahko najbolje izrazila in izpovedala«, je pogosto dejala grafičarka in slikarka Tinca Stegovec, ki je umrla v začetku prejšnjega tedna v 92 letu starosti. Tinca Stegovec sodi med najpomembnejše slovenske grafičarke, hkrati pa kot nekonformistična umetnica, ki je poudarjala, da ne sprejema relativizma vrednot, tudi med najbolj zapostavljene, saj se je šele pred osmimi leti prvič celoviteje predstavila na razstavi v Mednarodnem grafičnem likovnem centru. Rojena Belokranjka je večino življenja preživela v Ljubljani, kjer je končala specialko za grafiko in se študijsko izpopolnjevala tudi v tujini. Ob pedagoškem delu je ustvarila obsežen grafični opus, v katerem je dosegla svoj ustvarjalni vrh s tehnično odličnostjo, natančno risbo, strogo koncipiranimi kompozicijskimi načeli in svojevrstno poetičnostjo uporabe čistih barv svetlih tonov. Njena dela, ki jim je za merilo vedno postavljala klasično umetnost, so osebne izpovedi, v večini podobe izsekov iz vsakdanjega življenja in življenjskih situacij, izrazito figuralna umetnica je bila pretanjena opazovalka sveta okrog sebe in medčloveških odnosov. Ukvarjala se je tudi s slikarstvom, v katerem prevladujeta pokrajina in portret. O svojem življenju je napisala tudi knjigo Bilo je takole in jo podnaslovila Romanje za lepoto. Tinca Stegovec je prejela več nagrad, med njimi tudi Jakopičevo za življenjsko delo leta 2016 in takrat je, kot vztrajna samohodka v vseh pogledih, dejala, da je umetniško ustvarjanje poklic, ki potrebuje svobodo, pa tudi dovolj samote. Pogovor v oddaji je nastal ob njeni retrospektivni razstavi leta 2011.
757 epizod
Kako v radijskem mediju zajeti vizualno in likovno umetnost? To je naš izziv, saj želimo v radijski formi umetnost približati širšemu krogu poslušalk in poslušalcev, a hkrati ohranjati kompleksnost in strokovno raven. Spremljamo dogajanje v umetnosti, predvsem v Sloveniji, občasno pa opozorimo tudi na večje dogodke v tujini ali se problemsko posvetimo kakšni temi – tako iz zgodovine umetnosti kot sodobnega ustvarjanja.
1927 - 2019
»Morda ima grafika status revne sorodnice slikarstva, vendar je to likovna tehnika, v kateri sem se lahko najbolje izrazila in izpovedala«, je pogosto dejala grafičarka in slikarka Tinca Stegovec, ki je umrla v začetku prejšnjega tedna v 92 letu starosti. Tinca Stegovec sodi med najpomembnejše slovenske grafičarke, hkrati pa kot nekonformistična umetnica, ki je poudarjala, da ne sprejema relativizma vrednot, tudi med najbolj zapostavljene, saj se je šele pred osmimi leti prvič celoviteje predstavila na razstavi v Mednarodnem grafičnem likovnem centru. Rojena Belokranjka je večino življenja preživela v Ljubljani, kjer je končala specialko za grafiko in se študijsko izpopolnjevala tudi v tujini. Ob pedagoškem delu je ustvarila obsežen grafični opus, v katerem je dosegla svoj ustvarjalni vrh s tehnično odličnostjo, natančno risbo, strogo koncipiranimi kompozicijskimi načeli in svojevrstno poetičnostjo uporabe čistih barv svetlih tonov. Njena dela, ki jim je za merilo vedno postavljala klasično umetnost, so osebne izpovedi, v večini podobe izsekov iz vsakdanjega življenja in življenjskih situacij, izrazito figuralna umetnica je bila pretanjena opazovalka sveta okrog sebe in medčloveških odnosov. Ukvarjala se je tudi s slikarstvom, v katerem prevladujeta pokrajina in portret. O svojem življenju je napisala tudi knjigo Bilo je takole in jo podnaslovila Romanje za lepoto. Tinca Stegovec je prejela več nagrad, med njimi tudi Jakopičevo za življenjsko delo leta 2016 in takrat je, kot vztrajna samohodka v vseh pogledih, dejala, da je umetniško ustvarjanje poklic, ki potrebuje svobodo, pa tudi dovolj samote. Pogovor v oddaji je nastal ob njeni retrospektivni razstavi leta 2011.
Pogovor o 32. grafičnem bienalu Kriterij rojstva z Nevenko Šivavec, Vladimirjem Vidmarjem in Miklavžem Komeljem.
V Moderni galeriji in Muzeju sodobne umetnosti Metelkova sta na ogled zadnji dve od štirih razstava v okviru projekta, ki je raziskoval umetnost, prostore in diskurze osemdesetih let prejšnjega stoletja. Razstava Večmedijske prakse in produkcijska prizorišča v MSUM se osredinja predvsem na alternativno in subkulturno produkcijo 80tih let. Rastava Dediščina 1989 v Moderni galeriji pa ponovno uprizarja razstavo Jugoslovanski dokumenti, ki so jo leta 1989 v Sarajevu kot najvecˇji jugoslovanski razstavni projekt organizirali umetniki. Ob razstavah so izdali tudi knjigo Osemdeseta o osemdesetih, ki obravnava civilno druzˇbo osemdesetih let s pozicij piscev, rojenih v osemdesetih letih. Načrtujejo pa tudi knjigo OSEMDESETA – Slovenija in Jugoslavija skozi prizmo dogodkov, razstav in diskurzov, ki bo predstavila sˇirsˇi zgodovinski in druzˇbenopoliticˇni kontekst ter umetnostno produkcijo v posameznih jugoslovanskih republikah. Oddajo je pripravila Iza Pevec, njeni gostje pa so bili: direktorica MG + MSUM Zdenka Badovinac in kuratorja razstave Večmedijske prakse in produkcijska prizorišča Igor Španjol in Barbara Borčić.
Pogovor Aleksandre Saške Gruden s Tadejem Pogačarjem in nagrajencem Simonom Hudolinom Salčijem
Pogovor s slikarjem Aleksijem Kobalom o najnovejšem ciklusu slik barvna stran teme v koprski galeriji Loža
Pogovor z umetnico Niko Autor in kustosinjo Andrejo Hribernik ter soustvarjalcem zbornika Andrejem Šprahom in Cirilom Oberstarjem o projektu Obzornik 63 - vlak senc , ki zastopa Slovenijo na 57. mednarodnem likovnem bienalu v Benetkah.
Pogovor s kustosinjo Marijo Skočir o pregledni razstavi arhitekturnih fotografij Damjana Galeta v Jakopičevi galeriji
Pogovor maje Žel - Nolda s kustosinjo Alino Carli o pregledni razstavi del Alberta Sirka v Narodni galeriji
Pogovor Aleksandre Saške Gruden s kustosinjama Marijo Skočir in Barbaro Savenc o retrospektivi, ki je v Mestni galeriji v Piranu, pred tem je bila na ogled v Jakopičevi galeriji v Ljubljani
Pogovor Maje Žel - Nolda z dr Matejo Kos in dr Cvetko Požar o razstavi Umetnost za vsakdan.Modernistično steklo v Narodnem muzeju na Metelkovi.
Pogovor s Tinco Stegovec ob pregledni razstavi v Mednarodnem grafičnem likovnem centru leta 2011
Pogovor z dr Petjo Grafenauer, avtorice razstave Slovenija in neuvrščeni pop v UGM
Pogovor z Davorjem Vugrincem in dr Andrejem Smrekarjem o kolekciji Vugrinec in njeni povezavi s slovenskimi umetniki, ki so se šolali v Zagrebu.
Pogovor s kustosinjo Matejo Krapež in konservatorko-restavratorko Simono Škorja o Mušičevih dnevih v Narodni galeriji
Oddaja Likovni odmevi prinaša pogovor Tadeje Krečič z ilustratorko Suzi Bricelj. Prav zdaj, pa še vse do 12. februarja, so v bratislavski galeriji TOTO na ogled njene ilustracije, hkrati pa Suzi Bricelj sodeluje tudi na razstavi 12. Slovenskega bienala ilustracije v galeriji Cankarjevega doma, na ogled so njene likovne stvaritve za knjigo pesmi Vinka Möderndorferja z naslovom Pesmi in pesmičice. Suzi Bricelj je zanje dobila plaketo Hinka Smrekarja.
Neveljaven email naslov