Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Podobe, ki jih v številnih plasteh slikarka nanaša na platno, so vrata v vse vidno in nevidno, zunaj in znotraj nas
Akademska slikarka Joni Zakonjšek z deli, nastalimi v zadnjih treh letih, nadaljuje svojo prepoznavno likovno govorico. Kot sama pove, so del enotne, gosto prepletene preproge, dozdajšnjega slikarstva in vsakdana. So izraz samoizpraševanja vedno sveže zastavljenih vprašanj. Na razstavi z naslovom Vsepovsod drevesa v Galeriji Generali v Ljubljani se tako lahko prepustimo občutljivim podrobnostim in vzorcem narave – od listja do lubja, vodnim odsevom in presevom, ki vznemirljivo migetajo pred našimi očmi. Če smo dovolj blizu, nas njene večje slike kar nekako objamejo.
Joni Zakonjšek slika zelo natančno, kar pa ne pomeni, da stremi k fotorealizmu. Pokaže več, kot bi ujela fotografija. Kot da bi v tem vrtanju prebila površino in razkrivala neko notranjo resnico naravnih organizmov. Podobe, ki jih v številnih plasteh nanaša na platno, so kot meglice, koprene, barvni prš – vse to kot znak narave. Pa ne le tiste, ki jo slika. So vrata v vse vidno in nevidno, zunaj in znotraj nas.
Vpraša se, kako izbrati naslov, ki ni preveč konkreten, da bi nekateri potem v sliki videli res le še drevo, in preveč eteričen in poduhovljen, da bi izpadel patetično. Med delom zato svoje slike kdaj naslavlja kar ljubkovalno, na primer Borček, pozneje pa se pravi naslov sam javi. A ne vedno in tako kakšna slika skozi čas doživi tudi preimenovanje. Morda prav to pokaže na živost slik Joni Zakonjšek, ki se s svojo vsebino pravzaprav ukvarjajo z življenjem, z bitjo, s spreminjanjem. Narave, človeka, vesolja. Vsega.
760 epizod
Kako v radijskem mediju zajeti vizualno in likovno umetnost? To je naš izziv, saj želimo v radijski formi umetnost približati širšemu krogu poslušalk in poslušalcev, a hkrati ohranjati kompleksnost in strokovno raven. Spremljamo dogajanje v umetnosti, predvsem v Sloveniji, občasno pa opozorimo tudi na večje dogodke v tujini ali se problemsko posvetimo kakšni temi – tako iz zgodovine umetnosti kot sodobnega ustvarjanja.
Podobe, ki jih v številnih plasteh slikarka nanaša na platno, so vrata v vse vidno in nevidno, zunaj in znotraj nas
Akademska slikarka Joni Zakonjšek z deli, nastalimi v zadnjih treh letih, nadaljuje svojo prepoznavno likovno govorico. Kot sama pove, so del enotne, gosto prepletene preproge, dozdajšnjega slikarstva in vsakdana. So izraz samoizpraševanja vedno sveže zastavljenih vprašanj. Na razstavi z naslovom Vsepovsod drevesa v Galeriji Generali v Ljubljani se tako lahko prepustimo občutljivim podrobnostim in vzorcem narave – od listja do lubja, vodnim odsevom in presevom, ki vznemirljivo migetajo pred našimi očmi. Če smo dovolj blizu, nas njene večje slike kar nekako objamejo.
Joni Zakonjšek slika zelo natančno, kar pa ne pomeni, da stremi k fotorealizmu. Pokaže več, kot bi ujela fotografija. Kot da bi v tem vrtanju prebila površino in razkrivala neko notranjo resnico naravnih organizmov. Podobe, ki jih v številnih plasteh nanaša na platno, so kot meglice, koprene, barvni prš – vse to kot znak narave. Pa ne le tiste, ki jo slika. So vrata v vse vidno in nevidno, zunaj in znotraj nas.
Vpraša se, kako izbrati naslov, ki ni preveč konkreten, da bi nekateri potem v sliki videli res le še drevo, in preveč eteričen in poduhovljen, da bi izpadel patetično. Med delom zato svoje slike kdaj naslavlja kar ljubkovalno, na primer Borček, pozneje pa se pravi naslov sam javi. A ne vedno in tako kakšna slika skozi čas doživi tudi preimenovanje. Morda prav to pokaže na živost slik Joni Zakonjšek, ki se s svojo vsebino pravzaprav ukvarjajo z življenjem, z bitjo, s spreminjanjem. Narave, človeka, vesolja. Vsega.
Mir, enakost in mednarodno sodelovanje. To so ključna načela Gibanja neuvrščenih, ki je leta 1961 nastalo kot protiutež tedanji blokovski delitvi sveta. V ljubljanskem Muzeju sodobne umetnosti Metelkova mu posvečajo razstavo Južna ozvezdja: poetike neuvrščenih, ki poudarja predvsem ideje, ideale in načela, povezane s kulturno politiko gibanja. Postavlja jih v sodobni kontekst in zastavlja vprašanje, kakšna bi lahko bila neuvrščena sodobnost? Kustosinja Bojana Piškur je razstavo zasnovala mrežno in k sodelovanju povabila številne tuje umetnike, kuratorje in kuratorske skupine, ki razpirajo vpogled v kompleksna vprašanja, povezana z idejami in načeli gibanja.
Kako v radijskem mediju zajeti vizualno in likovno umetnost? To je naš izziv, saj želimo v radijski formi umetnost približati širšemu krogu poslušalk in poslušalcev, a hkrati ohranjati kompleksnost in strokovno raven. Spremljamo dogajanje v umetnosti, predvsem v Sloveniji, občasno pa opozorimo tudi na večje dogodke v tujini ali se problemsko posvetimo kakšni temi – tako iz zgodovine umetnosti kot sodobnega ustvarjanja.
Kako v radijskem mediju zajeti vizualno in likovno umetnost? To je naš izziv, saj želimo v radijski formi umetnost približati širšemu krogu poslušalk in poslušalcev, a hkrati ohranjati kompleksnost in strokovno raven. Spremljamo dogajanje v umetnosti, predvsem v Sloveniji, občasno pa opozorimo tudi na večje dogodke v tujini ali se problemsko posvetimo kakšni temi – tako iz zgodovine umetnosti kot sodobnega ustvarjanja.
"Kaj je s sliko danes" je osrednje vprašanje pregledne skupinske razstave novejšega slikarstva v Sloveniji, ki bo še do 31. marca na ogled v Moderni galeriji v Ljubljani, na njej pa se predstavlja 23 avtorjev, rojenih pretežno v 70ih in 80ih letih prejšnjega stoletja. Naslov Čas brez nedolžnosti nakazuje zavest o dolgi in obremenjeni zgodovini tega medija, ki jo sodobna slika pogosto ozavešča. Oddajo o razstavi je pripravila Iza Pevec, pred mikrofon pa je poleg kustosinje Martine Vovk povabila še umetnike in umetnici Arjana Pregla, Katjo Felle, Uroša Weinbergerja, Adrijana Praznika, Viktorja Bernika in Nino Čelhar.
Pogovor s kustosinjo Simono Vidmar o razstavi ne glej nazaj, okej? v Umetnostni galeriji Maribor
O razstavi Vlaha Bukovca in Alexandra Cabanela - učenca in učitelja v Umetniškem paviljonu v Zagrebu
Ponovitev pogovora iz leta 2007 ob pregledni razstavi v MGLIC s pionirjem računalniške umetnosti ob smrti umetnika
Pogovor z Laro Štrumej, kustosinjo retrospektive fotografa Stojana Kerblerja v Moderni galeriji v Ljubljani
Neveljaven email naslov