Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Podobe, ki jih v številnih plasteh slikarka nanaša na platno, so vrata v vse vidno in nevidno, zunaj in znotraj nas
Akademska slikarka Joni Zakonjšek z deli, nastalimi v zadnjih treh letih, nadaljuje svojo prepoznavno likovno govorico. Kot sama pove, so del enotne, gosto prepletene preproge, dozdajšnjega slikarstva in vsakdana. So izraz samoizpraševanja vedno sveže zastavljenih vprašanj. Na razstavi z naslovom Vsepovsod drevesa v Galeriji Generali v Ljubljani se tako lahko prepustimo občutljivim podrobnostim in vzorcem narave – od listja do lubja, vodnim odsevom in presevom, ki vznemirljivo migetajo pred našimi očmi. Če smo dovolj blizu, nas njene večje slike kar nekako objamejo.
Joni Zakonjšek slika zelo natančno, kar pa ne pomeni, da stremi k fotorealizmu. Pokaže več, kot bi ujela fotografija. Kot da bi v tem vrtanju prebila površino in razkrivala neko notranjo resnico naravnih organizmov. Podobe, ki jih v številnih plasteh nanaša na platno, so kot meglice, koprene, barvni prš – vse to kot znak narave. Pa ne le tiste, ki jo slika. So vrata v vse vidno in nevidno, zunaj in znotraj nas.
Vpraša se, kako izbrati naslov, ki ni preveč konkreten, da bi nekateri potem v sliki videli res le še drevo, in preveč eteričen in poduhovljen, da bi izpadel patetično. Med delom zato svoje slike kdaj naslavlja kar ljubkovalno, na primer Borček, pozneje pa se pravi naslov sam javi. A ne vedno in tako kakšna slika skozi čas doživi tudi preimenovanje. Morda prav to pokaže na živost slik Joni Zakonjšek, ki se s svojo vsebino pravzaprav ukvarjajo z življenjem, z bitjo, s spreminjanjem. Narave, človeka, vesolja. Vsega.
760 epizod
Kako v radijskem mediju zajeti vizualno in likovno umetnost? To je naš izziv, saj želimo v radijski formi umetnost približati širšemu krogu poslušalk in poslušalcev, a hkrati ohranjati kompleksnost in strokovno raven. Spremljamo dogajanje v umetnosti, predvsem v Sloveniji, občasno pa opozorimo tudi na večje dogodke v tujini ali se problemsko posvetimo kakšni temi – tako iz zgodovine umetnosti kot sodobnega ustvarjanja.
Podobe, ki jih v številnih plasteh slikarka nanaša na platno, so vrata v vse vidno in nevidno, zunaj in znotraj nas
Akademska slikarka Joni Zakonjšek z deli, nastalimi v zadnjih treh letih, nadaljuje svojo prepoznavno likovno govorico. Kot sama pove, so del enotne, gosto prepletene preproge, dozdajšnjega slikarstva in vsakdana. So izraz samoizpraševanja vedno sveže zastavljenih vprašanj. Na razstavi z naslovom Vsepovsod drevesa v Galeriji Generali v Ljubljani se tako lahko prepustimo občutljivim podrobnostim in vzorcem narave – od listja do lubja, vodnim odsevom in presevom, ki vznemirljivo migetajo pred našimi očmi. Če smo dovolj blizu, nas njene večje slike kar nekako objamejo.
Joni Zakonjšek slika zelo natančno, kar pa ne pomeni, da stremi k fotorealizmu. Pokaže več, kot bi ujela fotografija. Kot da bi v tem vrtanju prebila površino in razkrivala neko notranjo resnico naravnih organizmov. Podobe, ki jih v številnih plasteh nanaša na platno, so kot meglice, koprene, barvni prš – vse to kot znak narave. Pa ne le tiste, ki jo slika. So vrata v vse vidno in nevidno, zunaj in znotraj nas.
Vpraša se, kako izbrati naslov, ki ni preveč konkreten, da bi nekateri potem v sliki videli res le še drevo, in preveč eteričen in poduhovljen, da bi izpadel patetično. Med delom zato svoje slike kdaj naslavlja kar ljubkovalno, na primer Borček, pozneje pa se pravi naslov sam javi. A ne vedno in tako kakšna slika skozi čas doživi tudi preimenovanje. Morda prav to pokaže na živost slik Joni Zakonjšek, ki se s svojo vsebino pravzaprav ukvarjajo z življenjem, z bitjo, s spreminjanjem. Narave, človeka, vesolja. Vsega.
V Narodnem muzeju na Metelkovi v Ljubljani je do 4. novembra na ogled tradicionalna pregledna razstava Majski salon, na kateri se vsako leto predstavijo člani Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. Zgodovina razstave sega v leto 1909, letos pa je v ospredju grafika. Avtor koncepta razstave magister Črtomir Frelih je želel prikazati predvsem heterogenost tega medija. Ob odprtju so podelili tudi nagrado in priznanja: nagrado je prejel doktor Jožef Muhovič, priznanji Zora Stančič in Aleksandra Zalokar, priznanje za mladega avtorja pa Helena Tahir. Jožef Muhovič bo v oddaji predstavil svoj pogled na grafiko, o razstavi pa se je Iza Pevec pogovarjala s Črtomirjem Frelihom, sicer tudi profesorjem na ljubljanski Pedagoški fakulteti.
Predstavitev razstave Rene Rusjan "Epizoda spomina v mreženju" v Mestni galeriji v Novi Gorici
Pogovor z Markom Košanom, kustosom razstave Hommage Tisnikarju ob 90. letnici rojstva in 20-letnici smrti
Pogovor z Natašo Ciber in Michelom Mohorjem o retrospektivni razstavi del Ivane Kobilce v Narodni galeriji
Pogovor s kustosinjo Bredo Škerjanec ob pregledni razstavi v mednarodnem grafičnem likovnem centru
Živali smo skozi zgodovino predvsem na zahodu dojemali kot ključno različne od človeka: kot manjvredne, nedolžne, nezmožne mišljenja in kot nekaj tujega, drugega. Razstava Nebeška bitja. Ne človek ne žival, ki je na ogled v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova odnos med živaljo in človekom osvetljuje s kritično noto in opozarja, da enoznačni identiteti človeka in živali ne obstajata več. Mednarodna razstava kuratoric Zdenke Badovinac in Bojane Piškur bo tema današnje oddaje Likovni odmevi, ki jo je pripravila Iza Pevec.
Pogovor s kustosom Markom Košanom o življenju in delu Jožeta Tisnikarja ob spominski razstavi Slikar smrti v Slovenj Gradcu
V Likovnih odmevih tokrat predstavljamo slavnega fotografa francoskega porekla Marca Ribouda, enega izmed zgodnejših članov fotografske agencije Magnum. Njegove večinoma črno-bele fotografije zaznamujejo premišljena kompozicija in geometrija, pogosto pa tudi kanček humorja. V svoji dolgoletni karieri je veliko potoval ter beležil družbene spremembe, nemalokrat z zgodbami vsakdanjih ljudi. V naš spomin so se zapisale njegove podobe kot so denimo igrivi pleskar Eifflovega stolpa ali pa mlada ameriška aktivistka, ki je v protestu proti vojni v Vietnamu pred bajonete pušk stopila s cvetom v roki. Z delom Marka Ribouda se lahko v Ljubljani trenutno spoznate na dveh razstavah: v Galeriji Jakopič je na ogled obsežna razstava Čuječi popotnik. Zavedni fotograf , do konca avgusta pa jo spremlja tudi manjša prodajna razstava v Galeriji Fotografija. Oddajo je pripravila Iza Pevec, ki je k pogovoru povabila sokustosinjo razstave v Galeriji Jakopič, Marijo Skočir.
Še do konca tega meseca bo v Mednarodnem grafičnem likovnem centru na ogled razstava David Lynch – Ogenj na odru, na kateri se z izborom grafik predstavlja umetnik, ki ga občinstvo večinoma pozna kot velikega filmskega umetnika. Za oddajo Likovni odmevi smo pred mikrofon povabili kustosa razstave Božidarja Zrinskega. Vabimo vas k poslušanju! David Lynch, Ogenj na odru. Postavitev razstave v MGLC. Foto: Jaka Babnik. Arhiv MGLC
Pogovor z arhitektom Massimilianom Fuksasom, avtorjem nagrajenega projekta za stolp v Kopru
Neveljaven email naslov