Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Matija Gubec je začel, Tito končal" je bila retorika, ki je zaledje politike v drugi Jugoslaviji opirala na veliki kmečki upor leta 1573. Boj Davida proti Goljatu, revnih kmetov proti privilegiranim plemičem, z mučeniškim vodjo na čelu, je pač zgodovinsko dovolj oddaljena in priročna naracija, da je bila na voljo za projekcije oblasti. Pozitiven odnos do tega poglavja preteklosti pa se izoblikuje šele v sredini 19. stoletja z razpadom fevdalnega reda, pred tem so redki zapisi do upornikov negativno nastrojeni. Matija Gubec je z narodnim prebujanjem postal simbol ljudskega junaka, ki se upira tuji nadoblasti, upor pa je dobil emancipatorni status v hrvaških in slovenskih nacionalnih mitologijah. Udarni politični potencial kmečkega upora je poudarila predvsem umetnost, pravi Miha Colner, kustos razstave Upor 1573−2023 v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki. Z več sodelujočimi ustanovami na ogled postavljajo dela izbranih umetnikov zlasti iz Slovenije in Hrvaške, ki so se v različnih časovnih obdobjih in družbenih okoliščinah odzivali na ta zgodovinski dogodek. Čeprav umetniška dela temeljijo na resničnih dejstvih, gre pravzaprav za fikcijo, pripeljano do mitologije, med drugim pove Colner v pogovoru o razstavi ob 450. obletnici uporov. Oriše pa tudi, kako se je dojemanje Matije Gubca in kmečkih uporov prilagajalo posamičnemu družbenopolitičnemu položaju skozi čas.
“Zgodba o velikem kmečkem uporu je predvsem v moderni dobi, od leta 1848 naprej, obvladovala javni in politični diskurz in s tem verjetno celo presegla dejanski pomen upora kmetov leta 1573. V celotnem spektru je postala pomembna povezovalna točka in mitološko oziroma zgodovinsko izhodišče za ustvarjanje političnih in kulturnih identitet v času pomladi narodov, osvoboditve izpod kolonizacije in vzpostavljanja državnosti ter za utemeljevanje razrednega boja v obdobju socializma.” Miha Colner, Upor 1573−2023 : razstava ikoničnih umetniških del na temo velikega kmečkega upora 1573
Foto: France Mihelič, Kervave kronike glas, 1973, sitotisk, izrez fotografije; vir: Galerija Božidar Jakac
761 epizod
Kako v radijskem mediju zajeti vizualno in likovno umetnost? To je naš izziv, saj želimo v radijski formi umetnost približati širšemu krogu poslušalk in poslušalcev, a hkrati ohranjati kompleksnost in strokovno raven. Spremljamo dogajanje v umetnosti, predvsem v Sloveniji, občasno pa opozorimo tudi na večje dogodke v tujini ali se problemsko posvetimo kakšni temi – tako iz zgodovine umetnosti kot sodobnega ustvarjanja.
"Matija Gubec je začel, Tito končal" je bila retorika, ki je zaledje politike v drugi Jugoslaviji opirala na veliki kmečki upor leta 1573. Boj Davida proti Goljatu, revnih kmetov proti privilegiranim plemičem, z mučeniškim vodjo na čelu, je pač zgodovinsko dovolj oddaljena in priročna naracija, da je bila na voljo za projekcije oblasti. Pozitiven odnos do tega poglavja preteklosti pa se izoblikuje šele v sredini 19. stoletja z razpadom fevdalnega reda, pred tem so redki zapisi do upornikov negativno nastrojeni. Matija Gubec je z narodnim prebujanjem postal simbol ljudskega junaka, ki se upira tuji nadoblasti, upor pa je dobil emancipatorni status v hrvaških in slovenskih nacionalnih mitologijah. Udarni politični potencial kmečkega upora je poudarila predvsem umetnost, pravi Miha Colner, kustos razstave Upor 1573−2023 v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki. Z več sodelujočimi ustanovami na ogled postavljajo dela izbranih umetnikov zlasti iz Slovenije in Hrvaške, ki so se v različnih časovnih obdobjih in družbenih okoliščinah odzivali na ta zgodovinski dogodek. Čeprav umetniška dela temeljijo na resničnih dejstvih, gre pravzaprav za fikcijo, pripeljano do mitologije, med drugim pove Colner v pogovoru o razstavi ob 450. obletnici uporov. Oriše pa tudi, kako se je dojemanje Matije Gubca in kmečkih uporov prilagajalo posamičnemu družbenopolitičnemu položaju skozi čas.
“Zgodba o velikem kmečkem uporu je predvsem v moderni dobi, od leta 1848 naprej, obvladovala javni in politični diskurz in s tem verjetno celo presegla dejanski pomen upora kmetov leta 1573. V celotnem spektru je postala pomembna povezovalna točka in mitološko oziroma zgodovinsko izhodišče za ustvarjanje političnih in kulturnih identitet v času pomladi narodov, osvoboditve izpod kolonizacije in vzpostavljanja državnosti ter za utemeljevanje razrednega boja v obdobju socializma.” Miha Colner, Upor 1573−2023 : razstava ikoničnih umetniških del na temo velikega kmečkega upora 1573
Foto: France Mihelič, Kervave kronike glas, 1973, sitotisk, izrez fotografije; vir: Galerija Božidar Jakac
Pogovor s podpredsednikom Kulturno izobraževalnega društva Kibla Maribor o mednarodnem projektu Risk change - Tvegaj spremembo o migracijski politiki v Evropi in v svetu.
Pogovor Maje Žel - Nolda z likovnim kritikom Branetom Kovičem, avtorjem razstave Gremo naprej - slovenska fotografija1990 - 2015 v Mestni galeriji v Ljubljani.
Pogovor z umetnikom Karlom Zelenkom ob pregledni in spremljevalni razstavi v Ljubljani
Pogovor s kustosinjo Galerije murska Sobota Irmo Brodnjak o bienalni razstavi Naključja IV.
V oddaji Likovni odmevi smo se z dr. Niko Grabar pogovarjali o nastanku in vlogi javnih prostorov kot tistih prostorov, ki omogočajo družbenost. Na vprašanja kako si želimo biti in delovati skupaj v urbanem prostoru, je odgovarjala Petri Tanko.
Pogovor Maje Žvokelj s kustosom razstave Mušič Pregelj Stupica (ne) dopustnost neke primerjave v Pilonovi galeriji v Ajdovščini
Pogovor z muzejskim svetnikom Ferdinandom Šerbeljem o razstavi Figura in ornament - baročni kipar Johannes Komersteiner in njegov krog v Narodni galeriji v Ljubljani.
Pogovor s kustosom Milošem Bašinom ob 40. obletnici galerije in razstavi Prostori spreminjanj 1976 - 2016
Razstava Decentralizacija sodobnih umetnosti Rog je ad hoc akcija, na katero se je odzvala domala vsa slovenska javnost, ki deluje na področju vizualnih umetnosti. Dogajanje zadnjih dni, povezano z napovedano rušitvijo objektov na območju opuščene tovarne Rog, ki ga je zanetila situacija v zgodnjem ponedeljkovem jutru, je spodbudilo slovenske likovne in vizualne umetnike vseh generacij k skupnemu nastopu. Razstava je po eni strani heterogen prikaz tega trenutka na domači likovno-vizualni pokrajini in uspešen primer demokratizacije postopka njenega nastanka, po drugi strani je to razstava podpore delovanju Avtonomne tovarne Rog, ki jo na tak način izraža okoli 100 umetnikov. Med njimi Jože Barši, Tobias Putrih, Zora Stančič, kolektiv IRWIN, Marjan Gumilar, Alen Ožbolt, Alenka Pirman, če naštejemo le nekatere najbolj uveljavljene in z nagradami Prešernovega sklada, Župančičevimi in drugimi priznanji, v Sloveniji in tujini, nagrajene umetnike. V oddaji, ki jo je pripravila Petra Tanko, z izjavami, po vrstnem redu, sodelujejo: Izidor Barši, Tilen Mihelič Kurent, Arjan Pregl, Viktor Bernik, Nina Pivk, Roman Uranjek, Žiga Kariž in Adela Železnik.
Pogovor z Rajko Bračun Sovo o digitalni znanstveni monografiji Umetnina - ljubezen na prvi pogled.
Mariborski slikar Oto Rimele, redni profesor za slikarstvo in risbo na mariborski univerzi je doslej pripravil več kot 45 samostojnih razstav in sodeloval na več kot 100 skupinskih predstavitvah, bil pa je tudi član ter soustanovitelj rockerske skupine Lačni Franz in član skupine Laibach. Glasba in likovna umetnost se v njegovem opusu tesno prepletata, kar je opaziti tudi na njegovi najnovejši razstavi v galeriji Kresija z naslovom 300 sekund. Kompozicija za pet podob, štiri skladbe in tišino. S slikarjem se je pogovarjala Ana Rozman.
Pogovor s Tinco Stegovec, nastala leta 2011 ob veliki pregledni razstavi v MGLC v Ljubljani
Pogovor s kustosom dr Sarivalom Sosičem o razstavi v Mestni galeriji v Ljubljani
Predstavitev razstave Petra Abrama ob njegovi 60. letnici in 35-letnici ustvarjanja v Mestni galeriji Nova Gorica.
Poogovor z mag. Laro Štrumej o razstavi Urejeno po številkah - podobe arhitekture iz zbirke diapozitivov Izidorja Cankarja.
Neveljaven email naslov