Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Matija Gubec je začel, Tito končal" je bila retorika, ki je zaledje politike v drugi Jugoslaviji opirala na veliki kmečki upor leta 1573. Boj Davida proti Goljatu, revnih kmetov proti privilegiranim plemičem, z mučeniškim vodjo na čelu, je pač zgodovinsko dovolj oddaljena in priročna naracija, da je bila na voljo za projekcije oblasti. Pozitiven odnos do tega poglavja preteklosti pa se izoblikuje šele v sredini 19. stoletja z razpadom fevdalnega reda, pred tem so redki zapisi do upornikov negativno nastrojeni. Matija Gubec je z narodnim prebujanjem postal simbol ljudskega junaka, ki se upira tuji nadoblasti, upor pa je dobil emancipatorni status v hrvaških in slovenskih nacionalnih mitologijah. Udarni politični potencial kmečkega upora je poudarila predvsem umetnost, pravi Miha Colner, kustos razstave Upor 1573−2023 v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki. Z več sodelujočimi ustanovami na ogled postavljajo dela izbranih umetnikov zlasti iz Slovenije in Hrvaške, ki so se v različnih časovnih obdobjih in družbenih okoliščinah odzivali na ta zgodovinski dogodek. Čeprav umetniška dela temeljijo na resničnih dejstvih, gre pravzaprav za fikcijo, pripeljano do mitologije, med drugim pove Colner v pogovoru o razstavi ob 450. obletnici uporov. Oriše pa tudi, kako se je dojemanje Matije Gubca in kmečkih uporov prilagajalo posamičnemu družbenopolitičnemu položaju skozi čas.
“Zgodba o velikem kmečkem uporu je predvsem v moderni dobi, od leta 1848 naprej, obvladovala javni in politični diskurz in s tem verjetno celo presegla dejanski pomen upora kmetov leta 1573. V celotnem spektru je postala pomembna povezovalna točka in mitološko oziroma zgodovinsko izhodišče za ustvarjanje političnih in kulturnih identitet v času pomladi narodov, osvoboditve izpod kolonizacije in vzpostavljanja državnosti ter za utemeljevanje razrednega boja v obdobju socializma.” Miha Colner, Upor 1573−2023 : razstava ikoničnih umetniških del na temo velikega kmečkega upora 1573
Foto: France Mihelič, Kervave kronike glas, 1973, sitotisk, izrez fotografije; vir: Galerija Božidar Jakac
761 epizod
Kako v radijskem mediju zajeti vizualno in likovno umetnost? To je naš izziv, saj želimo v radijski formi umetnost približati širšemu krogu poslušalk in poslušalcev, a hkrati ohranjati kompleksnost in strokovno raven. Spremljamo dogajanje v umetnosti, predvsem v Sloveniji, občasno pa opozorimo tudi na večje dogodke v tujini ali se problemsko posvetimo kakšni temi – tako iz zgodovine umetnosti kot sodobnega ustvarjanja.
"Matija Gubec je začel, Tito končal" je bila retorika, ki je zaledje politike v drugi Jugoslaviji opirala na veliki kmečki upor leta 1573. Boj Davida proti Goljatu, revnih kmetov proti privilegiranim plemičem, z mučeniškim vodjo na čelu, je pač zgodovinsko dovolj oddaljena in priročna naracija, da je bila na voljo za projekcije oblasti. Pozitiven odnos do tega poglavja preteklosti pa se izoblikuje šele v sredini 19. stoletja z razpadom fevdalnega reda, pred tem so redki zapisi do upornikov negativno nastrojeni. Matija Gubec je z narodnim prebujanjem postal simbol ljudskega junaka, ki se upira tuji nadoblasti, upor pa je dobil emancipatorni status v hrvaških in slovenskih nacionalnih mitologijah. Udarni politični potencial kmečkega upora je poudarila predvsem umetnost, pravi Miha Colner, kustos razstave Upor 1573−2023 v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki. Z več sodelujočimi ustanovami na ogled postavljajo dela izbranih umetnikov zlasti iz Slovenije in Hrvaške, ki so se v različnih časovnih obdobjih in družbenih okoliščinah odzivali na ta zgodovinski dogodek. Čeprav umetniška dela temeljijo na resničnih dejstvih, gre pravzaprav za fikcijo, pripeljano do mitologije, med drugim pove Colner v pogovoru o razstavi ob 450. obletnici uporov. Oriše pa tudi, kako se je dojemanje Matije Gubca in kmečkih uporov prilagajalo posamičnemu družbenopolitičnemu položaju skozi čas.
“Zgodba o velikem kmečkem uporu je predvsem v moderni dobi, od leta 1848 naprej, obvladovala javni in politični diskurz in s tem verjetno celo presegla dejanski pomen upora kmetov leta 1573. V celotnem spektru je postala pomembna povezovalna točka in mitološko oziroma zgodovinsko izhodišče za ustvarjanje političnih in kulturnih identitet v času pomladi narodov, osvoboditve izpod kolonizacije in vzpostavljanja državnosti ter za utemeljevanje razrednega boja v obdobju socializma.” Miha Colner, Upor 1573−2023 : razstava ikoničnih umetniških del na temo velikega kmečkega upora 1573
Foto: France Mihelič, Kervave kronike glas, 1973, sitotisk, izrez fotografije; vir: Galerija Božidar Jakac
Pogovor Aleksandre Saške Gruden s kustosinjo Alenko Borin o pregledni razstavi fotografa in grafičnega oblikovalca Ivana Dvoršaka v Moderni galeriji v Ljubljani.
Na zadnjem beneškem bienalu je Slovenijo zastopal umetnik Jaša, njegov projekt z naslovom Zapisi/ 1. vnos pa je v novi preobleki v določenem segmentu nadaljevanje oziroma zaključek beneškega projekta z naslovom Zaklop/Nasilna nuja za utelešeno prisotnost upanja. Pogovor je z direktorico Umetnostne galerije Maribor Bredo Kolar Sluga, kustosom Michelejem Drasckom in umetnikom Jašo pripravila Aleksandra Saška Gruden.
Pogovor s kustosom Milošem Bašinom in umetnikom Živkom Marušičem ob njegovi razstavi v Bežigrajski galeriji2 v Ljubljani
Predstavitev razstave Od Chagalla do Maleviča v dunajskem muzeju Albertina. Oddajo je pripravil Gregor Podlogar.
Pogovor s kustosinjo Matejo Podlesnik o pregledni razstavi del kiparja Ivana Kožarića v Mestni galeriji Ljubljana
Pogovor z Bogoslavom Kalašem ob pregledni razstavi Stroj za slikanje v Moderni galeriji v Ljubljani
Pod naslovom “Krize in novi začetki: Umetnost v Sloveniji 2005-2015” je v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani še do 3. aprila na ogled razstava Pregled desetletja, ki jo podpisujejo trije kuratorji: iz muzeja Igor Španjol in Bojana Piškur ter Vladimir Vidmar, umetniški vodja galerije Škuc. Pod vodstvom pokojnega Igorja Zabela so se tovrstnih ambicioznih projektov v instituciji Moderne galerije že lotili. Med letoma 2003 in 2005 so bili na ogled pregledi desetletij po letu 1975. Vendar eden izmed sokustosov razstave, Igor Španjol, poudarja, da prevelike kontinuitete ni smiselno iskati. Izpostavlja, da tokratna razstava izbora ne želi trdno zakoličiti, temveč gre bolj za predlog. Tovrstno previdnost gre morda pripisati tudi kuratorski tezi, da je zadnje desetletje izrazito razpršeno. Poleg naslovne krize, pa kuratorji v katalogu izpeljejo različne poudarke. O razstavi in njeni recepciji se bo z Igorjem Španjolom pogovarjala Iza Pevec.
Pogovor ob knjigi znanstvene raziskovalke in slikarke dr. Sladjane Mitrović: Užitek in nelagodje: ženska podoba in seksualno 20. stoletja.
Pogovor o prenovljeni stalni zbirki Narodne galerije z Matejo Breščak in Ferdinandom Šerbeljem
Pogovor o razstavi Pogledi na slovensko kiparstvo 1975 - 2015 v Galeriji Velenje. Pogovor z Mileno Koren Božiček, vodjo projekta.
PREDSTAVITEV RAZSTAV SVET JE DRUGJE, 1910 - 1941 IN 14-18 DVE FRONTI, ENO MESTO V TRSTU
PREDSTAVITEV RAZSTAV SVET JE DRUGJE, 1910 - 1941 IN 14-18 DVE FRONTI, ENO MESTO V TRSTU
Pogovor z direktorico Narodne galerije dr Barbaro jaki o prenovljeni Narodni galeriji, ki jo bojo odprli 27. januarja
Kako v radijskem mediju zajeti vizualno in likovno umetnost? To je naš izziv, saj želimo v radijski formi umetnost približati širšemu krogu poslušalk in poslušalcev, a hkrati ohranjati kompleksnost in strokovno raven. Spremljamo dogajanje v umetnosti, predvsem v Sloveniji, občasno pa opozorimo tudi na večje dogodke v tujini ali se problemsko posvetimo kakšni temi – tako iz zgodovine umetnosti kot sodobnega ustvarjanja.
Kako v radijskem mediju zajeti vizualno in likovno umetnost? To je naš izziv, saj želimo v radijski formi umetnost približati širšemu krogu poslušalk in poslušalcev, a hkrati ohranjati kompleksnost in strokovno raven. Spremljamo dogajanje v umetnosti, predvsem v Sloveniji, občasno pa opozorimo tudi na večje dogodke v tujini ali se problemsko posvetimo kakšni temi – tako iz zgodovine umetnosti kot sodobnega ustvarjanja.
Pogovor z Barbaro Jaki, direktorico Narodne galerije, Tino Poglajen, v,d, diroktorice Piloniove galerije in Furiem Princivallijem, direktorjem dražbene hiše Stadion v Trstu
Kako v radijskem mediju zajeti vizualno in likovno umetnost? To je naš izziv, saj želimo v radijski formi umetnost približati širšemu krogu poslušalk in poslušalcev, a hkrati ohranjati kompleksnost in strokovno raven. Spremljamo dogajanje v umetnosti, predvsem v Sloveniji, občasno pa opozorimo tudi na večje dogodke v tujini ali se problemsko posvetimo kakšni temi – tako iz zgodovine umetnosti kot sodobnega ustvarjanja.
Neveljaven email naslov