Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pokojni ameriški pesnik Robert Bly je objavil več kot 20 avtorskih in prevodnih knjig poezije. V domovini velja za enega izmed ključnih avtorjev, ki so pripomogli k uveljavitvi in priljubljenosti pesmi v prozi kot posebne literarne zvrsti. Avtorjeve pesmi v prozi so v svojem jedru poetične bivanjske refleksije, in čeprav izhaja iz nazornih vizualnih podob, pogosto vzetih iz sveta narave, kaže pomen njegove poezije iskati globlje, prej kot na dobesedni na abstrahirani pomenski ravni.
Prevajalka: Tina Kozin;
interpret: Klemen Janežič;
produkcija 2017.
30 epizod
Kratek jutranji odmerek poezije v interpretaciji dramske igralke, igralca, včasih tudi avtorja, avtorice.
Pokojni ameriški pesnik Robert Bly je objavil več kot 20 avtorskih in prevodnih knjig poezije. V domovini velja za enega izmed ključnih avtorjev, ki so pripomogli k uveljavitvi in priljubljenosti pesmi v prozi kot posebne literarne zvrsti. Avtorjeve pesmi v prozi so v svojem jedru poetične bivanjske refleksije, in čeprav izhaja iz nazornih vizualnih podob, pogosto vzetih iz sveta narave, kaže pomen njegove poezije iskati globlje, prej kot na dobesedni na abstrahirani pomenski ravni.
Prevajalka: Tina Kozin;
interpret: Klemen Janežič;
produkcija 2017.
Denise Levertov (1923–1997) velja za eno najpomembnejših predstavnic ameriške poezije 20. stoletja. Rodila se je sicer v Veliki Britaniji, a se je po poroki leta 1948 preselila v New York. V poeziji je velik pomen pripisovala premišljeni rabi tehničnih sredstev in razpirala zelo različne tematike: od družbenokritičnih do ljubezenske in religiozne. Denise Levertov je pogosto tematizirala tudi žensko izkušnjo bivanja v svetu. Prevajalki: Judita Mia Dintinjana, Veronika Dintinjana; interpretira: Sabina Kogovšek, produkcija 2015.
Pesnica, prevajalka in oblikovalka notranjih prostorov Lucija Stupica je nedavno izdala svojo peto knjigo poezije, že od izida nagrajenega pesniškega prvenca, Čelo na soncu iz leta 2000 pa velja za prepoznaven, samonikel glas slovenske poezije. Ob temi tujstva je stalnica njene poezije tudi tema bližine – ali pa, kot v pesmi Miza, njenega nasprotja, oddaljevanja. Pesem Miza je objavljena v avtoričini tretji knjigi poezije, Otok, mesto in drugi iz leta 2008. Interpretka: Draga Potočnjak, posneto leta 2011.
Od izida prvenca leta 2008 je Veronika Dintinjana intenzivno navzoča na našem pesniškem polju; njena izvirna poezija in njeni prevodi pričajo o tem, da gre za izjemno razgledano in razmišljujočo avtorico s posebnim posluhom za poezijo in umetnost sploh. Njen pesniški jezik je jasen in v svoji izreki izjemno natančen in večplasten, poln pomenskih obratov. Pesem Redči se … je iz avtoričinega prvenca Rumeno gori grm forzicij. Interpretira: Draga Potočnjak; posneto leta 2011.
Priznani argentinski pesnik Hugo Mujica je začel pesniti po tridesetem letu, ko je stopil na pot meniškega življenja, ki ga je pozneje popeljala v duhovniški stan. Njegov opus nastaja v dialogu s številnimi misleci, od Eckharta do Heideggra, pa tudi pesniki, toda sam največji vpliv na svoje ustvarjanje priznava glasbi. Prevajalec: Pablo Juan Fajdiga; interpret: Milan Štefe; produkcija 2012.
Angleški pesnik, slikar in mistik William Blake je živel v letih od 1757 do 1827. Na njegov nazor sta močno vplivali revoluciji v Ameriki in Franciji, sam pa je pomembno vplival na angleško romantiko. Ena njegovih najznamenitejših pesmi ima naslov Tiger. V njej se subjekt vprašuje o tem, kako je lahko plod stvarnikovega dela tako strašno bitje, kot je tiger. Blakeovo pesem je prevedel Veno Taufer, interpretira jo dramski igralec Aleš Valič.
Pesem nemške pesnice Barbare Köhler z naslovom Podoba sveta z osvajalci, ki je iz njene prve zbirke Nemška ruleta iz leta 1991, je prevedla Tesa Drev Juh. Interpretira jo dramska igralka Vesna Jevnikar.
Avstrijski pesnik Georg Trakl je pred smrtjo leta 1914 pripravil le dve pesniški zbirki, vendar sodi med pomembne začetnike pesniškega ekspresionizma. Njegove pesmi so temačne in slutenjske, pogosto napisane v težko dostopnem jeziku. Zrele pesmi, med katere sodi tudi izbrana De profundis, poustvarjajo svet nezavednega, značilna zanje je barvitost, ki poudarja pesnikovo vizionarsko doživetje sveta. Pesem je prevedel Kajetan Kovič, interpretira jo dramski igralec Branko Jordan.
Sylvia Plath velja za eno najpomembnejših ameriških pesnic 2. polovice 20. stoletja. Posthumno, leta 1982, so ji za zbrana pesniška dela podelili Pulitzerjevo nagrado, najvišje ameriško priznanje za književno ustvarjanje. Sylvia Plath se je vse življenje borila z depresijo, kar je razvidno tudi iz pesmi z naslovom Mesec in tisa. Prevedel jo je Miha Avanzo, interpterira jo dramska igralka Sabina Kogovšek.
Sonet francoskega pesnika Charlesa Baudelaira z naslovom Njej, ki je mimo šla, je prevedel Matija Javoršek. Kdo je ta čudovita neznanka, ki je v trenutku vžgala ljubezen na prvi, mogoče celo na zadnji pogled? Sanjska ženska ali le preblisk? Utelešenje lepote ali morda umetnostno doživetje? Pesem interpretira dramska igralka Damjana Černe.
Ameriški pisatelj Paul Auster je znan predvsem po svojih proznih delih, pomislimo na Newyorško trilogijo, Orakeljsko noč in Leviatana. Med letoma 1970 in 1979 pa je izdal tri pesniške zbirke. Odlikujejo jih lucidno, včasih težko prevedljivo poigravanje z besednimi pomeni, hoja po tanki meji pomena in tišine, v poznejših pesmih pa tudi zametki tistih refleksij metafizičnega, ki so spodbudile njegove naj znamenitejše romane. Pesem z naslovom Pisanje na zidu je prevedla Tina Kozin, interpretira jo dramski igralec Klemen Janežič.
Kratko pesem z ljubezensko tematiko Tvoja sem slovenske pesnice Barbare Pešut interpretira dramska igralka Maja Sever.
Ana Svetel je pesnica in pisateljica, avtorica dveh pesniških knjig in dveh knjig kratke proze. Je pa tudi znanstvenica in profesorica na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Iz njenega pesniškega opusa smo izbrali pesem O zaljubljenosti. Prebrala nam jo bo dramska igralka Tina Gunzek.
Ifigenija Simonović je objavila že kakih trinajst pesniških zbirk, knjige esejev, zbirke kratke proze, dokumentarne zapise in še kaj. Vendar je predvsem pesnica, tenkočutna raziskovalka in opazovalka notranjih vzgibov in stanj duše, ki najdejo pot v besede in na papir. Taka je tudi Ljubezenska pesem. Interpretira: Saša Mihelčič.
Megla se je dvignila - utrinek iz narave je upesnil poljski in malo tudi slovenski pesnik Miloš Biedrzycki, v slovenščino ga je prelila Katarina Šalamun Biedržycka, zvočno podobo pa mu je dal igralec Boris Ostan.
Rose Ausländer je priljubljena judovska avtorica, sodobnica Paula Celana in drugih iz skupine književnikov iz Černovcev v današnji Ukrajini. Njeno življenje in delo je močno zaznamoval odhod v Združene države; pozneje je živela še na Dunaju in v Nemčiji. Pisala je v angleščini in nemščini. Pesem Ljubezen VI v prevodu Ane Jasmine Oseban interpretira Martina Maurič Lazar.
Emil Korytko je bil poljski narodopisec, ki se je rodil 7. septembra 1813 v Lvovu, umrl je zadnjega dne v letu 1839. Kot političnega prestopnika ga je Metternich obsodil na internacijo v Ljubljani, kjer se je kmalu spoprijateljil s takratnimi intelektualci, med njimi so bili na primer Blaž Crobath, Matija Čop in seveda Prešeren. Čeprav je bilo njegovo življenje v Ljubljani nadzorovano, je vseeno izkusil tudi svetlejše plati življenja. Pesem, v kateri opeva lepe Ljubljančanke, je poslovenil Niko Jež, leta 2003 pa jo je interpretiral dramski igralec Slavko Cerjak.
Na današnji dan pred petdesetimi leti je umrl France Kosmač, pesnik, filmski publicist in režiser filma Dobri stari pianino. Franceta Kosmača v okviru književnosti poznamo po zbirkah poezije Pred pomladjo, Partizanski soneti ter Kurent in smrt. V poeziji se je po vitalistično naravnani partizanski liriki približal intimistični liriki in v takem duhu je napisana tudi pesem Poletje. Interpretira jo Boris Juh, ki je prvič nastopil v filmu prav v Kosmačevem Dobrem starem pianinu leta 1959.
Brane Senegačnik, slovenski pesnik in profesor klasičnih jezikov, prevajalec ter nagrajenec Prešernovega sklada, je pri Mohorjevi družbi iz Celja pravkar objavil novo pesniško zbirko z naslovom Prosojnosti. Pesem Melanholija, ki jo bomo poslušali zdajle, pa je pred časom prebral v studiu Radia Slovenija.
Jani Oswald, pesnik, ki je odraščal v Sekiri ob Vrbskem jezeru, se v svoji poeziji pogosto poigrava z dvojezičnostjo na avstrijskem Koroškem, z izginjanjem slovenščine in jecljavim prehajanjem v nemščino. Pesem Ta blarone, objavljeno v zbirki z naslovom Quaran Tanja, je po modernističnem izročilu razgraditve in ponovne, pogosto asociacijske graditve besed ustvaril na podlagi besedne igre s krajevnimi imeni. Interpret je Saša Tabaković.
Neveljaven email naslov