Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Denise Levertov (1923–1997) velja za eno najpomembnejših predstavnic ameriške poezije 20. stoletja. Rodila se je sicer v Veliki Britaniji, a se je po poroki leta 1948 preselila v New York. V poeziji je velik pomen pripisovala premišljeni rabi tehničnih sredstev in razpirala zelo različne tematike: od družbenokritičnih do ljubezenske in religiozne. Denise Levertov je pogosto tematizirala tudi žensko izkušnjo bivanja v svetu.
Prevajalki: Judita Mia Dintinjana, Veronika Dintinjana;
interpretira: Sabina Kogovšek,
produkcija 2015.
30 epizod
Kratek jutranji odmerek poezije v interpretaciji dramske igralke, igralca, včasih tudi avtorja, avtorice.
Denise Levertov (1923–1997) velja za eno najpomembnejših predstavnic ameriške poezije 20. stoletja. Rodila se je sicer v Veliki Britaniji, a se je po poroki leta 1948 preselila v New York. V poeziji je velik pomen pripisovala premišljeni rabi tehničnih sredstev in razpirala zelo različne tematike: od družbenokritičnih do ljubezenske in religiozne. Denise Levertov je pogosto tematizirala tudi žensko izkušnjo bivanja v svetu.
Prevajalki: Judita Mia Dintinjana, Veronika Dintinjana;
interpretira: Sabina Kogovšek,
produkcija 2015.
Na današnji dan pred petdesetimi leti je umrl France Kosmač, pesnik, filmski publicist in režiser filma Dobri stari pianino. Franceta Kosmača v okviru književnosti poznamo po zbirkah poezije Pred pomladjo, Partizanski soneti ter Kurent in smrt. V poeziji se je po vitalistično naravnani partizanski liriki približal intimistični liriki in v takem duhu je napisana tudi pesem Poletje. Interpretira jo Boris Juh, ki je prvič nastopil v filmu prav v Kosmačevem Dobrem starem pianinu leta 1959.
Brane Senegačnik, slovenski pesnik in profesor klasičnih jezikov, prevajalec ter nagrajenec Prešernovega sklada, je pri Mohorjevi družbi iz Celja pravkar objavil novo pesniško zbirko z naslovom Prosojnosti. Pesem Melanholija, ki jo bomo poslušali zdajle, pa je pred časom prebral v studiu Radia Slovenija.
Jani Oswald, pesnik, ki je odraščal v Sekiri ob Vrbskem jezeru, se v svoji poeziji pogosto poigrava z dvojezičnostjo na avstrijskem Koroškem, z izginjanjem slovenščine in jecljavim prehajanjem v nemščino. Pesem Ta blarone, objavljeno v zbirki z naslovom Quaran Tanja, je po modernističnem izročilu razgraditve in ponovne, pogosto asociacijske graditve besed ustvaril na podlagi besedne igre s krajevnimi imeni. Interpret je Saša Tabaković.
Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji praznuje 50 let obstoja. Ob tej priložnosti se na tradicionalnem Pisateljskem srečanju društva s spoštovanjem spominjajo njegovega ustanovnega predsednika Valentina Polanška. Valentin Polanšek, pesnik samorastnik in pripovednik, ki je prvi iz povojne generacije objavil pesniško zbirko, se je, kot so zapisali v Antologiji slovenske koroške literature, "prebil od vaškega proletarca do učitelja in jezikovnega znanja, s katerim je po besedah Janka Messnerja "nenarejeno izpovedoval bolečino in radost samega sebe, svoje dežele, svojega časa". Njegove poglavitne pesniške in pripovedne teme so socialne krivice, nasilna deetnizacija in ljubezen. Interpret je Pavle Ravnohrib.
Vprašanje, kje je moja domovina, morda zveni preprosto, odgovor pa je vse prej kot preprost ... Ivana Kampuš (1947) živi na Tešinji pri Šetjakobu v Rožu. Ob ustanovitvi Slovenske gimnazije v Celovcu leta 1957 so jo vpisali v prvi razred nove šole, na kateri je pozneje bila učiteljica slovenščine in angleščine. Izdala je pesniško zbirko Tvoja sem piščal in knjigo kratkih zgodb Polet v moj svet (2017). Kot prevajalka se posveča liričnim besedilom slovenskih in nemških pesnic in pesnikov, ki jih predstavlja na Koroškem in v Sloveniji. Interpretka je Lena Hribar.
Janko Messner (1921–2011), slovenski pisatelj, ki je ustvarjal v Avstriji, je bil angažiran pripovednik, dramatik, kulturnopolitični esejist in pesnik. Ustvarjal je v slovenščini in nemščini. Tematsko in estetsko usmerjenost so mu določala jezikovna, duhovna in moralna stanja na Koroškem in na svetu sploh. Bil je glasnik ponižanih, nesvobodnih in nasilno razosebljenih, neusmiljeno pa je odkrival tudi družbene laži. Seveda je bil tudi odprt izpovedovalec svojih intimnih radosti in bolečin. Med te pesmi sodi tudi njegova ljubezenska Ko od tebe grem, ki jo je leta 2004 interpretiral avtor sam.
5. oktobra Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji praznuje 50 let. Ob tej priložnosti Lirične utrinke od ponedeljka do nedelje posvečamo slovenskim pisateljem, ki ustvarjajo v Avstriji. Ena izmed njih je Jožica Čertov. Leta 1985 je objavila pesniško zbirko Pesmi iz listja. Iz nje smo izbrali njeno pesem hoditi, istega leta objavljeno v antologiji koroškega pesniškega branja z naslovom V lunini senci (uredila sta jo Cvetka Lipuš in Fabjan Hafner). Interpretka Lena Hribar.
Lirične utrinke ta teden namenjamo slovenskim pisateljem v Avstriji. 5. oktobra mineva 50 let od ustanovitve Društva slovenskih pisateljev v Avstriji. Verena Gotthardt se je rodila leta 1996 v Celovcu, piše pa pesmi in prozo v slovenskem in nemškem jeziku. Leta 2013 je izdala pesniško zbirko z naslovom Najdeni nič, ki jo je napisala v slovenščini, pet let pozneje pa zbirko kratkih zgodb v nemščini z naslovom herausgehen. Leta 2021 je bila nominirana za ugledno literarno nagrado Ingeborg Bachmann. Interpretka Mojka Končar.
5. oktobra bo na Obirskem tradicionalno pisateljsko srečanje Društva slovenskih pisateljev v Avstriji. Srečanje bo letos še nekoliko slovesnejše kot po navadi, saj bodo z njim zaznamovali 50. obletnico ustanovitve tega društva. Ob tem se bodo spomnili tudi ustanovnega predsednika društva, Valentina Polanška. Prav zato bodo Lirični utrinki ta teden posvečeni slovenskim avtoricam in avtorjem, ki ustvarjajo v Avstriji. Prvega smo izbrali Florjana Lipuša in njegovo lirično črtico Ples z ljubico. Interpretira Rok Matek.
Neveljaven email naslov