Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pesnica in prevajalka Miljana Cunta (1976), vitezinja poezije in Prešernova nagrajenka, je s svojo četrto pesniško zbirko Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo (2023) prepričala tako bralce kot kritike in pravkar je postala še soprejemnica Jenkove nagrade. Osnovna tematika te zbirke sta prostor in čas, ki ju pesnica upesnjuje tudi prek svojih življenjskih zgodb, kar se izrazi tudi v njeni pesmi Ura, ki jo interpretira dramska igralka Vesna Jevnikar.
30 epizod
Kratek jutranji odmerek poezije v interpretaciji dramske igralke, igralca, včasih tudi avtorja, avtorice.
Pesnica in prevajalka Miljana Cunta (1976), vitezinja poezije in Prešernova nagrajenka, je s svojo četrto pesniško zbirko Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo (2023) prepričala tako bralce kot kritike in pravkar je postala še soprejemnica Jenkove nagrade. Osnovna tematika te zbirke sta prostor in čas, ki ju pesnica upesnjuje tudi prek svojih življenjskih zgodb, kar se izrazi tudi v njeni pesmi Ura, ki jo interpretira dramska igralka Vesna Jevnikar.
Megla se je dvignila - utrinek iz narave je upesnil poljski in malo tudi slovenski pesnik Miloš Biedrzycki, v slovenščino ga je prelila Katarina Šalamun Biedržycka, zvočno podobo pa mu je dal igralec Boris Ostan.
Rose Ausländer je priljubljena judovska avtorica, sodobnica Paula Celana in drugih iz skupine književnikov iz Černovcev v današnji Ukrajini. Njeno življenje in delo je močno zaznamoval odhod v Združene države; pozneje je živela še na Dunaju in v Nemčiji. Pisala je v angleščini in nemščini. Pesem Ljubezen VI v prevodu Ane Jasmine Oseban interpretira Martina Maurič Lazar.
Emil Korytko je bil poljski narodopisec, ki se je rodil 7. septembra 1813 v Lvovu, umrl je zadnjega dne v letu 1839. Kot političnega prestopnika ga je Metternich obsodil na internacijo v Ljubljani, kjer se je kmalu spoprijateljil s takratnimi intelektualci, med njimi so bili na primer Blaž Crobath, Matija Čop in seveda Prešeren. Čeprav je bilo njegovo življenje v Ljubljani nadzorovano, je vseeno izkusil tudi svetlejše plati življenja. Pesem, v kateri opeva lepe Ljubljančanke, je poslovenil Niko Jež, leta 2003 pa jo je interpretiral dramski igralec Slavko Cerjak.
Na današnji dan pred petdesetimi leti je umrl France Kosmač, pesnik, filmski publicist in režiser filma Dobri stari pianino. Franceta Kosmača v okviru književnosti poznamo po zbirkah poezije Pred pomladjo, Partizanski soneti ter Kurent in smrt. V poeziji se je po vitalistično naravnani partizanski liriki približal intimistični liriki in v takem duhu je napisana tudi pesem Poletje. Interpretira jo Boris Juh, ki je prvič nastopil v filmu prav v Kosmačevem Dobrem starem pianinu leta 1959.
Brane Senegačnik, slovenski pesnik in profesor klasičnih jezikov, prevajalec ter nagrajenec Prešernovega sklada, je pri Mohorjevi družbi iz Celja pravkar objavil novo pesniško zbirko z naslovom Prosojnosti. Pesem Melanholija, ki jo bomo poslušali zdajle, pa je pred časom prebral v studiu Radia Slovenija.
Jani Oswald, pesnik, ki je odraščal v Sekiri ob Vrbskem jezeru, se v svoji poeziji pogosto poigrava z dvojezičnostjo na avstrijskem Koroškem, z izginjanjem slovenščine in jecljavim prehajanjem v nemščino. Pesem Ta blarone, objavljeno v zbirki z naslovom Quaran Tanja, je po modernističnem izročilu razgraditve in ponovne, pogosto asociacijske graditve besed ustvaril na podlagi besedne igre s krajevnimi imeni. Interpret je Saša Tabaković.
Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji praznuje 50 let obstoja. Ob tej priložnosti se na tradicionalnem Pisateljskem srečanju društva s spoštovanjem spominjajo njegovega ustanovnega predsednika Valentina Polanška. Valentin Polanšek, pesnik samorastnik in pripovednik, ki je prvi iz povojne generacije objavil pesniško zbirko, se je, kot so zapisali v Antologiji slovenske koroške literature, "prebil od vaškega proletarca do učitelja in jezikovnega znanja, s katerim je po besedah Janka Messnerja "nenarejeno izpovedoval bolečino in radost samega sebe, svoje dežele, svojega časa". Njegove poglavitne pesniške in pripovedne teme so socialne krivice, nasilna deetnizacija in ljubezen. Interpret je Pavle Ravnohrib.
Vprašanje, kje je moja domovina, morda zveni preprosto, odgovor pa je vse prej kot preprost ... Ivana Kampuš (1947) živi na Tešinji pri Šetjakobu v Rožu. Ob ustanovitvi Slovenske gimnazije v Celovcu leta 1957 so jo vpisali v prvi razred nove šole, na kateri je pozneje bila učiteljica slovenščine in angleščine. Izdala je pesniško zbirko Tvoja sem piščal in knjigo kratkih zgodb Polet v moj svet (2017). Kot prevajalka se posveča liričnim besedilom slovenskih in nemških pesnic in pesnikov, ki jih predstavlja na Koroškem in v Sloveniji. Interpretka je Lena Hribar.
Janko Messner (1921–2011), slovenski pisatelj, ki je ustvarjal v Avstriji, je bil angažiran pripovednik, dramatik, kulturnopolitični esejist in pesnik. Ustvarjal je v slovenščini in nemščini. Tematsko in estetsko usmerjenost so mu določala jezikovna, duhovna in moralna stanja na Koroškem in na svetu sploh. Bil je glasnik ponižanih, nesvobodnih in nasilno razosebljenih, neusmiljeno pa je odkrival tudi družbene laži. Seveda je bil tudi odprt izpovedovalec svojih intimnih radosti in bolečin. Med te pesmi sodi tudi njegova ljubezenska Ko od tebe grem, ki jo je leta 2004 interpretiral avtor sam.
5. oktobra Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji praznuje 50 let. Ob tej priložnosti Lirične utrinke od ponedeljka do nedelje posvečamo slovenskim pisateljem, ki ustvarjajo v Avstriji. Ena izmed njih je Jožica Čertov. Leta 1985 je objavila pesniško zbirko Pesmi iz listja. Iz nje smo izbrali njeno pesem hoditi, istega leta objavljeno v antologiji koroškega pesniškega branja z naslovom V lunini senci (uredila sta jo Cvetka Lipuš in Fabjan Hafner). Interpretka Lena Hribar.
Neveljaven email naslov