Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pesnik (Dunajskih sonetov), pisatelj, esejist, prevajalec in gimnazijski profesor Josip Stritar (1836-1923) je že zgodaj zaslovel kot svobodomislec; med drugim zato, ker je branil Pesmi Frana Levstika, zaradi svojega uvoda k drugi izdaji Prešenovih Poezij, polemike z Antonom Mahničem, pa tudi zaradi svoje poezije in ne nazadnje zaradi romana Zorin. Njegovi meščanski sodobniki so težko sprejeli romaneskno podobo tragičnega življenja in sveta; podobo, ki se je zelo razlikovala od njihovega meščanskega optimizma in prizadevanja za boljši položaj slovenstva. Pisatelj, ki je živel predvsem na Dunaju, je bil sicer deležen mnogih časti, med drugim je bil častni član Slovenske matice in prav tako častni član Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti (JAZU), se je kljub tovrstnim in podobnim priznanjem počutil odrinjenega. Ob 100. obletnici Stritarjeve smrti se bomo razgledanega književnika spomnili z odlomkom iz njegovega romana Zorin. Naslovni junak piše pismo prijatelju, pripovedovalcu o svojih pariških vtisih in še čem. Nikar ne zamudite.
Režiserka Saška Rakef,
interpret Blaž Šef,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojstrica zvoka Sonja Strenar.
Urednik oddaje Marko Golja.
Produkcija 2023.
Kratek večerni sprehod po poeziji in prozi različnih domačih in tujih avtorjev in avtoric v vrhunski interpretaciji dramskih igralk in igralcev. Skupni imenovalec nokturnov je njihova raznolikost, njihov razpon sega od klasikov do sodobnikov.
Pesnik (Dunajskih sonetov), pisatelj, esejist, prevajalec in gimnazijski profesor Josip Stritar (1836-1923) je že zgodaj zaslovel kot svobodomislec; med drugim zato, ker je branil Pesmi Frana Levstika, zaradi svojega uvoda k drugi izdaji Prešenovih Poezij, polemike z Antonom Mahničem, pa tudi zaradi svoje poezije in ne nazadnje zaradi romana Zorin. Njegovi meščanski sodobniki so težko sprejeli romaneskno podobo tragičnega življenja in sveta; podobo, ki se je zelo razlikovala od njihovega meščanskega optimizma in prizadevanja za boljši položaj slovenstva. Pisatelj, ki je živel predvsem na Dunaju, je bil sicer deležen mnogih časti, med drugim je bil častni član Slovenske matice in prav tako častni član Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti (JAZU), se je kljub tovrstnim in podobnim priznanjem počutil odrinjenega. Ob 100. obletnici Stritarjeve smrti se bomo razgledanega književnika spomnili z odlomkom iz njegovega romana Zorin. Naslovni junak piše pismo prijatelju, pripovedovalcu o svojih pariških vtisih in še čem. Nikar ne zamudite.
Režiserka Saška Rakef,
interpret Blaž Šef,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojstrica zvoka Sonja Strenar.
Urednik oddaje Marko Golja.
Produkcija 2023.
Neveljaven email naslov