Zgodbe v zbirki Tisoč in ena noč so se prenašale prek ustnih tradicij več ljudstev, ki so živela od 1. do 16. stoletja na različnih območjih vse od Mezopotamije, Indije, Grčije, Perzije in Egipta. Skoraj nemogoče je z gotovostjo reči, kdo je te zgodbe prvi zapisal, a sodobni preučevalci se strinjajo, da so bile v 8. stoletju prevedene v arabščino in zbrane pod naslovom Tisoč noči, vse do 16. stoletja pa so se dodajale še nove in nove zgodbe, dokler ni knjiga dobila svoje končne podobe. Vsem različicam in izdajam knjige je skupna dokaj preprosta okvirna zgodba: Šeherezada kralju Šahriarju vsako noč pove eno zgodbo, da bi pripoved vzbudila njegovo zanimanje, ona pa bi si tako ohranila življenje. V zgodbah so nemalokrat druge vložene pripovedi, besedilo pa vsebuje tudi več kot 10.000 verzov. Zgodbe iz Tisoč in ene noči so navdihnile številna literarna, filmska, dramska in likovna dela. V nocojšnji oddaji Literarni nokturno lahko poslušate odlomek iz Zgodbe o ljubimcih iz Basre, ki jo Šeherezada začne pripovedovati na 693. noč. Neposredno iz arabščine jo je prevedla Zarja Vršič. Omenimo še, da bo slovenski prevod Tisoč in ene noči neposredno iz arabščine, ki je delo več prevajalcev, izšel do konca leta 2024 pri založbi Maks Viktor. Avtorica prevoda: Zarja Vršič; režiserka: Ana Krauthaker; interpret: Jernej Gašperin; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstrica zvoka: Sonja Strenar: urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2024.