Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nominacija za nagrado kresnik.
Vlado Žabot je roman umestil v močvirnato pokrajino, v kateri se skupina zajetih vojakov skuša odkupiti iz ujetništva. Dogajanje je postavljeno v obdobje takoj po prvi svetovni vojni, a vojna s svojimi nesmiselnimi grozodejstvi, človekova nemoč proti strašni sili, njegov obup in volja po preživetju so brezčasni. Slišali bomo odlomek z začetka romana.
Letošnje nominirance za nagrado kresnik lahko po predvajanju poiščete na spletnih straneh Arsa ali na portalu 365.
Igralec Željko Hrs,
urednik oddaje Vlado Motnikar,
režiser Klemen Markovčič,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojstrica zvoka Mirta Berlan.
Posneto Junija 2024.
45 epizod
Desetminutno oddajo bi lahko nekoliko esejistično opisali kot Lahko noč, otroci za odrasle. V oddaji predvajamo poezijo in prozo različnih avtorjev in avtoric, ponedeljek je recimo prihranjen za avtorje, ki so šele na začetku svoje literarne poti. Predvsem pa je skupni imenovalec Nokturnov njihova različnost, saj sega njihov razpon od klasikov do sodobnih ustvarjalcev. Ob kulturnem prazniku, svetovnem dnevu knjige in Prešernovem rojstnem dnevu pa lahko prisluhnemo slovenskim pesnikom in pesnicam, ki nam berejo svoje pesmi. Oddajo Literarni nokturno urejajo vsi člani Uredništva za kulturo.
Nominacija za nagrado kresnik.
Vlado Žabot je roman umestil v močvirnato pokrajino, v kateri se skupina zajetih vojakov skuša odkupiti iz ujetništva. Dogajanje je postavljeno v obdobje takoj po prvi svetovni vojni, a vojna s svojimi nesmiselnimi grozodejstvi, človekova nemoč proti strašni sili, njegov obup in volja po preživetju so brezčasni. Slišali bomo odlomek z začetka romana.
Letošnje nominirance za nagrado kresnik lahko po predvajanju poiščete na spletnih straneh Arsa ali na portalu 365.
Igralec Željko Hrs,
urednik oddaje Vlado Motnikar,
režiser Klemen Markovčič,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojstrica zvoka Mirta Berlan.
Posneto Junija 2024.
V 88. letu starosti se je v soboto, 6. julija 2024, na svojem domu v Britofu pri Kranju za vedno poslovil prof. Martin Kadivec, pesnik, literarni raziskovalec in vsestranski kulturni delavec, ki je s svojim poklicnim, strokovnim in ljubiteljskim delovanjem v skoraj sedmih desetletjih močno zaznamoval in oblikoval kulturno življenje v šenčurski občini. V širšem slovenskem okviru pa je njegovo najpomembnejše delo raziskava in predstavitev življenja in ustvarjanja velikega slovenskega igralca Ignacija Borštnika. Poleg strokovnih člankov in ocen knjižnih del je prof. Kadivec skoraj vse življenje pisal tudi pesmi. Izdal je dve zbirki, Na Ciganci in Vaški obraz, pripravljal pa je tudi tretjo. V spomin nanj smo izbrali nekaj pesmi iz njegovega prvenca. Interpreti Andrej Nahtigal, Zvone Hribar in Gregor Čušin, napovedovalca Eva Longyka Marušič in Matjaž Romih, režija Igor Likar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Matjaž Miklič, izbor pesmi Danijela Bakovnik, urednik Matej Juh. Produkcija 2017.
Kornelijus Platelis (1951) velja za glavnega litovskega pesnika, ki je od leta 1977, ko je objavil prve pesmi, izdal veliko pesniških zbirk, številne med njimi so bile tudi nagrajene. Njegova poezija ima velik pomenski in poetološki zamah, saj sega od liričnih do metafizičnih razsežnosti. Pesniški jezik v njegovih pesmih je odmerjen, osrednji temi pa sta vseskozi življenje in smrt. Objavljamo štiri njegove pesmi. Prevajalca Andrej Rozman in Ona A. Čepaityte-Gams, interpret Matija Rozman, režiser Jože Valentič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Mirko Marinšek, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2012.
Jedro znanstvenega ter tudi pesniškega ustvarjanja britanskega pesnika Hugha Dunkerleyja sta okoljevarstvo in ekokritika ki ju ob kreativnem pisanju poezije tudi poučuje na univerzi v Chichestru. Eno izmed vprašanj, ki si jih Dunkerley kot pesnik zastavlja, je vprašanje naše hkratne povezanosti z naravo in popolne odtujenosti od nje. Dunkerley ga izpisuje v slikovitem, metaforično močnem, a hkrati skoraj prosojnem realističnem jeziku. To je značilno tudi za tokratni izbor pesmi, ki je iz avtorjeve zbirke z naslovom Kunec. Avtor literarnega dela: Hugh Dunkerley; avtorica prevoda: Tina Kozin; režiser: Klemen Markovčič; interpretira: Branko Jordan; glasbena opremljevalka: Sara Železnik; mojster zvoka: Nejc Zupančič; posneto leta 2013.
Jorge Luis Borges (1899–1986) je leta 1954 začel pisati krajše prozne drobce, skice in alegorije. Nekega dne mu je Carlos Frias z založbe Emece rekel, da potrebuje novo knjigo za njegova zbrana dela. Borges mu je najprej rekel, da mu nima kaj dati, potem pa je neke nedelje pospravljal predale in tu in tam našel neobjavljene pesmi in prozne drobce. Besedila je pregledal in spravil v red in leta 1960 so bili objavljeni pod skupnim naslovom El Hacedor oziroma Stvaritelj (slovenski prevod tega dela je izšel leta 1990). V svojem poskusu avtobiografije je ob tem zapisal naslednje: "Zanimivo je, da je ta knjiga, ki sem jo pravzaprav bolj sestavljal kot pisal, moje najbolj osebno delo in po mojem mnenju tudi najboljše. Razlog je preprost: na straneh El Hacedorja ni niti malo razvlečenosti. Vsak del je zapisan sam zase, narekovala ga je notranja nuja." Objavljamo tri take kratke prozne zapise: Stvaritelj, Delia Elena San Marco in Rumena roža. Prevajalec Aleš Berger, interpret Milan Štefe, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonska mojstra Urban Gruden in Sonja Strenar, urednika oddaje Matej Juh in Gregor Podlogar, leto nastanka 2017.
V Literarnem nokturnu predstavljamo kratko zgodbo pisatelja Zorana Kneževića z naslovom Oči Bajra Bešlića. Knežević je na literarno prizorišče stopil pred skoraj dvajsetimi leti z objavami kratkih zgodb v literarnih revijah. Pozneje jih je zbral v knjigi Dvoživke umirajo dvakrat in zanjo leta 2014 prejel nagrado za najboljši prvenec. Avtor, rojen v Srbiji, je zmagal tudi na našem radijskem natečaju za kratko zgodbo. V tej zgodbi preigrava zanj značilne teme – usode malih ljudi ter družbeno neenakost. Interpret: Milan Štefe, režiser: Jože Valentič, tonski mojster: Nejc Zupančič, urednika oddaje: Matej Juh, Ana Rozman (ponovitev) Leto nastanka: 2012.
Humorist in satirik judovskega rodu Ephraim Kishon, ki se je rodil leta 1924, umrl pa 2005, v humoreskah duhovito opisuje svet umetnikov, in sicer pesnikov in slikarjev, ter se ponorčuje iz njihovih vsakdanjih zadreg. Prevod Kaja Šivic, interpretacija Boris Cavazza, Miha Baloh, Kristijan Muck in Marko Okorn, napovedovalka Nataša Dolenc, režija Dušan Mauser. Produkcija 1978.
Leta 1955 rojeni škotski književnik John Burnside se je najprej ukvarjal z računalniškim programiranjem, z leposlovjem pa izraziteje šele po letu 1996, ko se je odločil za poklic svobodnega pisatelja. Prvo pesniško zbirko z naslovom Obroč je objavil leta 1988 in zanjo že prejel ugledno škotsko priznanje. Njegov opus obsega več kot 30 knjig poezije in romanov, kritiki pa so ga označili za pesnika filozofskega, ekološkega in spiritualnega pogleda na svet. John Burnside je umrl 29. maja letos in velja za enega najbolj priznanih in nagrajevanih sodobnih škotskih književnikov. Avtor literarnega dela: John Burnside; avtor prevoda: Veno Taufer; režiser: Jože Valentič; interpret: Janez Starina; glasbena opremljevalka: Nataša Zager; mojstrica zvoka: Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin, produkcija 2010.
Pesnik, esejist in prevajalec Piotr Sommer je eden najpomembnejših predstavnikov starejše poljske pesniške generacije. Izdal je več knjig poezije, ki so bile prevedene v več kot deset svetovnih jezikov. Na Poljskem je znan tudi kot odličen prevajalec sodobne ameriške poezije, med letoma 1994 in 2022 pa je bil urednik znamenite tamkajšnje literarne revije Literatura na svetu. Pri nas ni povsem neznan avtor, saj je leta 2004 izšel izbor iz njegove poezije z naslovom Lirični dejavnik in druge pesmi, avtor pa je bil pred leti tudi gost literarnega srečanja Vilenica in pesniškega festivala Trnovski terceti. Za njegovo poezijo je značilno, da jezik v njej ni le sredstvo, temveč tudi njen namen, hkrati se spogleduje tudi z narativnostjo, tuja pa mu ni niti nenavadna metaforika. Prevajalec Primož Čučnik, interpret Gašper Jarni, režiser Jože Valentič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Mirko Marinšek, urednika oddaje Tina Kozin in Gregor Podlogar, leto nastanka 2010.
Pesnik, pisatelj, esejist, scenarist in igralec Pier Paolo Pasolini je bil še kako prepoznaven italijanski intelektualec evropskega formata v 20. stoletju. V Literarnem nokturnu lahko slišite njegove Furlanske pesmi v prevodu Jolke Milič in v interpretaciji dramskega igralca Blaža Šefa. Avtor literarnega dela Pier Paolo Pasolini, avtorica prevoda Jolka Milič, režiser Jože Valentič, interpret Blaž Šef, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, Slovenija mojster zvoka Nejc Zupančič, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja.
Leta 2018 je roman Krožno poletje izdala francoska pisateljica Marion Brunet, rojena leta 1976, ki sicer piše kriminalne romana za odrasle ter književna dela za otroke in mladino. Po izobrazbi je specialna pedagoginja. Več let je delala v rejniškem domu in v bolnišnici za mladostnike, kjer je bila priča številnim žalostnim usodam mladostnikov. Roman, ki ga bomo podrobneje spoznali v odlomku z začetka, slika najstništvo delavskega razreda in prinaša zgodbo o dveh sestrah iz revne družine Jo in Céline. Interpretka: Sara Gorše, prevajalec: Andrej Peric, režiserka: Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec: Luka Hočevar, mojstrica zvoka: Sonja Strenar. Redaktorici: Staša Grahek, Maja Žvokelj (ponovitve). Leto nastanka: 2021.
Soneti, ki jih je pisal Kajetan Kovič, so zgoščeni, njihovi verzi so kratki, rime sveže, predvsem pa pripovedujejo o najpomembnejšem, o življenju in smrti. Dramski igralec Tomaž Gubenšek jih interpretira s posluhom, kot da bi jih pesnik pisal zanj. Avtor literarnega dela Kajetan Kovič, režiserka Ana Krauthaker, interpret Tomaž Gubenšek, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, mojster zvoka Mirko Marinšek, urednik oddaje Marko Golja.
Morje v času mrka je roman Mateta Dolenca iz leta 2000. Izšel je pri Študentski založbi. In bralce popolnoma prevzel. "Morje v času mrka je zagotovo eden najlepših otokov v Matetovem literarnem arhipelagu," je zapisal v spremni besedi Dušan Šarotar. In še dodal: "Pisatelj pripoveduje, kar je izgubljeno. Vztrajno in potrpežljivo kot ribič. Poslednji, ki še upa zapustiti svoj otok, da bi ujel nevidno reč, skrivnost v globini. Ljubezen." V izbranem odlomku: kako je, ko mrk nastane in ga ribič Sebald gleda "skozi opno morja"? Igralec Željko Hrs, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Ana Krauthaker, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten
Katarina Majerhold je diplomirala in magistrirala iz filozofije na oddelku za filozofijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Študirala je tudi na Danskem in Norveškem. Ukvarja se s filozofijo ljubezni, čustev, filozofskim svetovanjem in etiko, občasno tudi s pisanjem scenarijev za igrane in dokumentarne filme za RTV Slovenija. Občasno piše poezijo in kratke zgodbe, ki ju objavlja v različnih medijih, od revij do radia. Izdala je tudi vrsto knjig s področja filozofije ljubezni. Izbrali smo četrti del njene pripovedi ali samosatire Lezbijka in Rozamunda. V tretjem delu je tematizirala zvestobo, v zadnjem delu pa je osrednje vprašanje razmerje med idealom in resničnostjo. Interpretka Saša Mihelčič, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar. Produkcija 2024.
Dr. Miha Pintarič, prevajalec, pesnik in esejist, je avtor eruditske širine, s prepoznavno in zelo samosvojo poetiko. Tematski in izrazni razpon njegove poezije je širok:skoraj ni teme, ki je ne bi odpiral in osvetljeval z lucidnimi, nenavadnimi, šaljivimi, jedkimi ali pa empatičnimi, liričnimi toni. Gibko menja jezikovne registre, z osupljivo lahkoto prehaja celo med različnimi jeziki in zdi se, kot da se najsvobodneje počuti v vezani verzni obliki. Tematsko in motivno raznolik je tudi izbor njegove še neobjavljene poezije, ki ga je pripravil avtor sam. V njej srečamo živali, se sprašujemo o zdravju, delamo uroke in potujemo po Sloveniji. Z obilo humorja. Avtor literarnega dela: Miha Pintarič; režiserka: Špela Kravogel; interpret: Blaž Šef; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojster zvoka: Urban Gruden; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2024.
Desetminutno oddajo bi lahko nekoliko esejistično opisali kot Lahko noč, otroci za odrasle. V oddaji predvajamo poezijo in prozo različnih avtorjev in avtoric, ponedeljek je recimo prihranjen za avtorje, ki so šele na začetku svoje literarne poti. Predvsem pa je skupni imenovalec Nokturnov njihova različnost, saj sega njihov razpon od klasikov do sodobnih ustvarjalcev. Ob kulturnem prazniku, svetovnem dnevu knjige in Prešernovem rojstnem dnevu pa lahko prisluhnemo slovenskim pesnikom in pesnicam, ki nam berejo svoje pesmi. Oddajo Literarni nokturno urejajo vsi člani Uredništva za kulturo.
Pisatelj, dramatik, publicist in novinar Miloš Mikeln je bil vsestransko dejaven ustvarjalec. Študiral je primerjalno književnost na Filozofski fakulteti in režijo na AGRFT, nato pa je deloval kot režiser in umetniški vodja Prešernovega gledališča, pozneje še kot direktor Mestnega gledališča ljubljanskega. Vmes je delal v novinarstvu, močan pečat pa je pustil tudi v založništvu – dvanajst let je bil direktor Cankarjeve založbe in za svoj prispevek v slovenskem založniškem prostoru prejel Schwentnerjevo nagrado. Njegova leposlovna besedila zaznamujeta predvsem satiričnost in humor, roman Veliki voz mu je leta 1993 prinesel nagrado kresnik. Miloš Mikeln je bil v osemdesetih predsednik slovenskega centra PEN; na njegovo pobudo je bil ustanovljen odbor pisateljev za mir, ki mu je Mikeln deset let tudi predsedoval, med drugim prav v času osamosvojitve Slovenije. Spomine na ta čas je obudil v knjigi Lipov list. Demokratizacija in osamosvajanje Slovenije, osebna zgodba in osebni pogled. Interpret: Jernej Gašperin; režiserka: Ana Krauthaker; glasbeni opremljevalec: Luka Hočevar; mojstrica zvoka: Sonja Strenar; urednici oddaje: Staša Grahek, Tina Kozin; posneto leta 2021.
Srečko Kosovel (18. marec 1904, Sežana) se je kljub svojemu kratkemu življenju, umrl je leta 1926, star komaj 22 let, zapisal v zgodovino slovenskega pesništva. Kosovel, morda največji slovenski modernist, je v svoje pesmi rad vključeval motive iz kraške pokrajine, veliko pesmi pa je času primerno posvetil tudi političnim vprašanjem slovenstva, Evrope in nujnosti preobrazbe sveta. Ob dnevu državnosti smo izbrali pesmi z omenjeno tematiko. Interpret Matevž Müller, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Tina Ogrin, ton in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednika oddaje Tesa Drev Juh in Matej Juh. Produkcija 2014.
Judovska pesnica Rose Ausländer je bila sodobnica Paula Celana, Selme Meerbaum Eisinger in Klare Blum, če omenimo le peščico avtorjev, ki predstavljajo jedro skupine književnikov iz Černovcev v današnji Ukrajini. Avtoričino življenjsko pot je v mladosti močno zaznamovala selitev v Ameriko, od koder se je še pred drugo svetovno vojno vrnila v Černovce. V času romunske zasedbe v letih od 1941 do 1944 je bila zaprta v judovskem getu v Černovcih. Pozneje je živela v Združenih državah Amerike, nato na Dunaju in nazadnje v Nemčiji. Pisala je v nemščini in angleščini ter izdala številne pesniške zbirke. Za svoje literarno delo je med drugim prejela veliko literarno nagrado Bavarske akademije lepih umetnosti in veliki križec za zasluge Zvezne republike Nemčije. Pesmi je izbrala in prevedla Ana Jasmina Oseban. Interpretira Vesna Jevnikar, glasbena oprema Marko Stopar, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Jože Valentič, urednici oddaje Tina Kozin, Tesa Drev Juh, produkcija 2009.
Nominacija za nagrado kresnik. Vsebino romana Janje Rakuš 'Tri barve za eno smrt', nominiranega za nagrado kresnik bi lahko strnili v nekaj stavkov, toliko več pa ponuja izhodišč za premislek. Veliko je navezav na slikarstvo, dobesedno eksistencialno pa je vprašanje, ali je življenje brez barv vredno življenja. Izbrali smo odlomek z začetka romana, ki ga uvaja citat režiserja Andreja Tarkovskega: "Moje filme je treba gledati tako, kot gledamo zvezde ali morje, kot občudujemo pokrajino. To ni matematična pokrajina, saj ta ne more pojasniti, kaj je človek ali kakšen je smisel življenja." Letošnje nominirance za nagrado kresnik lahko po predvajanju poiščete na spletnih straneh Arsa ali na portalu 365. Igralec Urban Kuntarič, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden. Režiser Klemen Markovčič. Posneto junija 2024.
Neveljaven email naslov