Te dni bo minilo 90 let od smrti generala Rudolfa Maistra. Rodil se je 29. marca 1874 v Kamniku. Šolal se je najprej v Mengšu, nato v Kranju; tam je končal nižjo gimnazijo. Ker mu je bil všeč vojaški poklic in se je moral že zgodaj postaviti na lastne noge, se je odločil, da postane častnik. Po številnih vojaških službah vsepovsod po habsburški monarhiji so Maistra ob začetku prve svetovne vojne premestili v Maribor. Njegova velika zasluga za Slovence je, da je 1. novembra 1918 pred mestnim poveljnikom in zbranimi častniki izjavil: "Maribor razglašam za posest Države Slovencev, Hrvatov in Srbov in v imenu svoje vlade prevzemam vojaško poveljstvo nad mestom in vso Spodnjo Štajersko." Maister pa ni bil samo častnik, bil je tudi pesnik. Poezijo je začel pisati že v gimnaziji, s psevdonimom Vuk Slavič je objavljal v reviji Vesna, z imenom Vojanov pa med drugim v Ljubljanskem zvonu in Slovenskem narodu. Bil je zunanji član Zadruge, gimnazijskega društva, katerega člani so bili tudi glavni pisci moderne. Izdal je dve pesniški zbirki, leta 1904 Poezije in leta 1929 Kitico mojih. Iz te smo izbrali nekaj pesmi, ki po večini pripovedujejo o prvi svetovni vojni ter o žalosti ob izgubi slovenskih ozemelj po njej. Interpretacija: Matej Puc, glasbena oprema: Darja Hlavka Godina, ton in montaža: Urban Gruden, režija: Alen Jelen. Produkcija leta 2019.