Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Izbor pesmi iz pesniške zbirke Tuskulum Denisa Škofiča, ki je prepričala strokovno žirijo (dr. Kristina Kočan, dr. Alojzija Zupan Sosič, Pia Prezelj) za Veronikino nagrado 2024.
Režiserka: Špela Kravogel,
interpret: Jernej Gašperin,
glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina,
mojstrica zvoka: Sonja Strenar,
urednika oddaje: Matej Juh, Maja Žvokelj (ponovitve).
Produkcija 2024.
39 epizod
Kratek večerni sprehod po poeziji in prozi različnih domačih in tujih avtorjev in avtoric v vrhunski interpretaciji dramskih igralk in igralcev. Skupni imenovalec nokturnov je njihova raznolikost, njihov razpon sega od klasikov do sodobnikov.
Izbor pesmi iz pesniške zbirke Tuskulum Denisa Škofiča, ki je prepričala strokovno žirijo (dr. Kristina Kočan, dr. Alojzija Zupan Sosič, Pia Prezelj) za Veronikino nagrado 2024.
Režiserka: Špela Kravogel,
interpret: Jernej Gašperin,
glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina,
mojstrica zvoka: Sonja Strenar,
urednika oddaje: Matej Juh, Maja Žvokelj (ponovitve).
Produkcija 2024.
Sto osemdeset let od rojstva goriškega slavčka bomo slišali pet njegovih najbolj znanih pesmi: Nazaj v planinski raj, Soči, Moj črni plašč, Ujetega ptiča tožba in Človeka nikar! Igralca: Željko Hrs in Branko Jordan, režiserka: Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojster zvoka: Jure Culiberg. Posneto novembra 2006.
Ameriška pisateljica Erica Jong je zaslovela z romanom Strah pred letenjem, ki je izšel leta 1973 in je bil za tisti čas kontroverzen, saj opisuje žensko seksualnost. Leta 1998 je pisateljica izdala knjigo esejev z naslovom Kaj si ženske želijo? V eseju z naslovom Moja mama, moja hčerka in jaz opisuje zapletene odnose med različnimi generacijami žensk. Odlomek, ki ga bomo slišali v Literarnem nokturnu, je prevedla Ingrid Kovač Brus. Prevajalka: Ingrid Kovač Brus, interpretka: Maja Sever, režiserka: Špela Kravogel, glasbena opremljevalka: Sara Železnik, tonski mojster: Nejc Zupančič, urednica oddaje: Ingrid Kovač Brus, Ana Rozman (ponovitev), leto nastanka: 2013.
Blaž Ogorevc (1951) je napisal več pesniških zbirk, prva z naslovom Prisilno zreli paradižniki pa je izšla že leta 1975. Sledile so še Zima na socialističnem kmetijskem posestvu (1978), Poklon za Rastafari Makkonen Haile Selassie Yaha (1985), Domačijski spevi (1991) in Poezije (2002). Leta 1999 je izšel njegov potopisni roman Tropska melanholija, ki je njegovo najbolj znano delo. A Ogorevc je ves čas ostajal zvest poeziji, edinstveni in preprosti poeziji, povezani s podeželskim življenjem, ki ga pesnik slika precej realistično in hkrati humorno. V okviru petkovega ciklusa Na valovih humorja objavljamo nekaj njegovih pesmi iz omenjene zbirke iz sredine osemdesetih letih prejšnjega stoletja, v katerih še posebej izstopa podeželska tema. Interpret Željko Hrs, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Matjaž Miklič in Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2024.
Finski pisatelj, dramatik in pesnik Aleksis Stenval je živel v letih od 1834 do 1872. Pisal je pod psevdonimom Kivi – to pomeni kamen – in je v le sedmih letih ustvarjanja (umrl je star komaj 38 let) postal eden najpomembnejših literarnih temeljev finskega narodnega prebujenja. V slovenščino imamo preveden le njegov roman Sedem bratov – gre za pripoved o vročekrvnih bratih, ki so za deset let pregnani v močvirske gozdove na severu, prepuščeni sami sebi in neusmiljeni divjini. Homerske opise njihovih bojev z naravo in njihovim lastnim značajem dopolnjujejo vključene ljudske pripovedi in opisi prvinske narave. V oddaji Literarni nokturno boste slišali odlomek iz sklepnega dela romana. Prevod Jože Dolenc, interpretacija Milan Šrefe, glasbena oprema Sara Železnik, ton in montaža Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker. Produkcija 2012. Urednika oddaje Vlado Motnikar in Staša Grahek (ponovitev).
Nemški pisatelj Ingo Schulze je najbolj znan po svojih romanih Mobi ter Adam in Evelyn. Leta 1995 pa je izšel njegov prvenec – zbirka kratkih zgodb 33 trenutkov sreče. Knjigo smo dobili v slovenskem prevodu Mojce Kranjc leta 2019. Zgodbe v njej so postavljene v Sankt Peterburg, pisatelj pa v njih prek različnih likov opisuje čas tranzicije v Rusiji iz enega v drug družbeni sistem. Interpretira Maruša Majer, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker, redakcija Tesa Drev Juh, produkcija 2024.
Dobitnica nagrade mira Darinka Kozinc je leta 2023 pri založbi Jutro objavila pripovedno zbirko Školjkine solze, zbirko dvajsetih kratkih zgodb o različnih ljudeh, ki se v nekem trenutku zavejo preteklosti in sodobnosti, skratka, življenja. Ena izmed njih je tudi kratka zgodba Pot sprejemanja. Avtorica literarnega dela Darinka Kozinc, režiserka Ana Krauthaker, interpretka Maruša Majer, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja.
Drugi del ciklusa Dekameron C-19 se z današnjim dnem izteka. Med pripovedovalci doslej ni spregovoril samo še Dioneo. Tudi tokrat ne bo, zakaj ne, bomo izvedeli v zgodbi, ki jo o njem, velikem Dioneu, posmehljivo pripoveduje Pampinea. Pripovedovalci so zbrani v eni izmed hiš pod Rožnikom, mednje pa se je očitno pritihotapil nepovabljen mikrogost. Zgodbo interpretira Lena Hribar. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Nekatere stvari je težko pripovedovati na glas ali pa jih sploh ni mogoče. Ena od takih zgodb z naslovom Navaden dan je Fiamettina, ki svoje zgodbe ne pripoveduje drugim, ampak sebi. Potiho. Tudi zato smo jo podnaslovili Potop v Fiametto. Zgodba je iz prvega dela ciklusa, ko so naši pripovedovalci preživljali karanteno v hotelu enega izmed smučišč. V Fiametto sta se vživeli pisateljica Leonora Flis in igralka Barbara Medvešček, glasbeno je oddajo opremila Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Špela Kravogel in Ana Krauthaker.
Še vedno smo v poletju leta 2020. Pripovedovalci so zbrani v eni od hiš pod Rožnikom in besedo prevzema Lauretta. Lauretta je ob prvem valu v hotelu ob smučišču pripovedovala "kratko, tragično enodejanko o zadnjih mesecih življenja ostarele dame", vendar ne brez humornih iskric. Tudi tokrat je podobno. Zgodbo Ded bi lahko podnaslovili "kratka tragična enodejanka o zadnjih dneh življenja hudobnega starca". V pripovedovalko Lauretto sta se vživeli pisateljica Živa Škrlovnik in dramska igralka Asja Kahrimanović. Glasbena oprema, Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Pripovedovalci zgodb Dekamerona C-19 so se med poletnim rahljanjem ukrepov zbrali v hiši nedaleč od Rožnika in si začeli pripovedovati zgodbe. Po Filostratovi in Fiamettini zgodbi pa se je zgodilo nekaj nenavadnega: srečali so se z Giovannijem, on pa jim je pozneje poslal svojo zgodbo. V prvem odstavku preberemo besede: "To je bilo na začetku, v prvem letu epidemije, ko se je maškarada stopnjevala, ko so teorije zarot cvetele … Le o eni kategoriji, o posebni vrsti ljudi, ni bilo niti ene same besede. Zato bom, kot kronist nenavadnih dogajanj tistega časa, to zgodovinsko krivico zdaj poizkusil popraviti." Giovanni, vanj sta se vživela pisatelj Zoran Knežević in dramski igralec Benjamin Krnetić, je zgodbo pomenljivo naslovil Ljubezen v času korone. Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina, ton in montaža: Gal Nagode in Matjaž Miklič, režirala je Ana Krauthaker.
Ob poletnem sproščanju ukrepov ob epidemiji so se naši pripovedovalci srečali v hiši pod ljubljanskim Rožnikom in si pripovedovali zgodbe. Pripovedovanje je odprl Filostrato - Sarival Sosič z zgodbo Na drevesu, besedo pa ta teden predaja Fiametti, v katero se je vživela Zarja Vršič. Fiametta je blogerka, ki je lani ob izbruhu epidemije "svetovnemu spletu in milijardam neznanih obrazov", kot se je izrazila, "oznanjala vojna poročila s prve frontne črte karantenskega mučeništva". Tokrat je njena zgodba obrnjena v preteklost - naslovila jo je Kako sem postala - namreč blogerka. Oddajo so oblikovali: dramska igralka Miranda Trnjanin, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Matjaž Miklič in Gal Nagode ter režiserki Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Lani poleti so se ukrepi ob pandemiji nekoliko sprostili, tudi v svetu pripovedovalcev Dekamerona C-19. Ti so se srečali v hiši pod Rožnikom in si, kaj pa drugega, povedali nekaj zgodb. Besedo je najprej dobil Filostrato. Sarival Sosič ... Zgodbo interpretira Jožef Ropoša.
Elisse, stare, grenke tetke, kot se je v prvi zgodbi opisala ena od pripovedovalk, pisateljic Dekamerona C-19, ne karantena ne virus nista kaj prida prizadeli - očitno pa jo vedno prizadene nepravočasnost, še posebej v okviru kurirske službe ... in ne glede na razmere. Prejšnjič se je Elissa razgovorila in razpisala o svojih demonih, tokrat pa ji omenjeni kurirski demon razbije božično pravljico - zgodba z naslovom Nepravočasni čevlji se namreč odvija v zadnjih dneh prejšnjega leta. V Elisso se je znova vživela mlada pisateljica Urška Sajko, besedilo tokrat interpretira dramska igralka Nina Valič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.
Panfila smo na začetku cikla, med preživljanjem karantene v zapuščenem hotelu na robu smučišča, ujeli med pisanjem družinske kronike in razvozlavanjem skrivnostnih besed njegove babice. Ta zgodba se po svoje nadaljuje; tokrat je v središču na posteljo priklenjeni Panfilo (še vedno v hotelu ob smučišču), njegovo zgodbo pa je predala naprej Pampinea, o kateri Panfilo ni prepričan, da je res ona. Lahko bi bila tudi njegova babica. V Panfilovo pripovedovanje, njegove karantenske zadrege in nezgode, sta se znova vživela pisatelj Štefan Kardoš in dramski igralec Uroš Potočnik. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.
Za nami so že pripovedi Filomene, Emilije in Pampinee, sledi pa zgodba Neifile, v katero se je znova vživel Rudi Podržaj. Pripoved z naslovom Gospoda Mutomba dohiti življenje seže na drug, toplejši konec sveta, v njej pa se vse vrti okrog tega, kako noseča hčerka naslovnega gospoda ob rojstvu poleg otroka nepričakovano dobi še vsaj enega sorodnika povrhu. Zgodbo interpretira dramska igralka Sabina Kogovšek. Oddajo so oblikovali še glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Mirta Berlan in Urban Gruden ter režiserka Špela Kravogel.
Se še spomnite Pampinee – pripovedovalke, ki je ves cikel Dekameron C-19 spravila v tek? Lani aprila je z njo v zapuščen hotel na robu smučišča prišlo devet književnikov, devet Boccaccievih pripovedovalcev, ki so morali v tritedensko karanteno. Ti časi so mimo, ni pa minilo razsajanje virusa. Tudi tokrat se je v Pampineo vživela Natalija Šimunović in se v zgodbi Telo nad duhom potopila v zabaven filozofski dialog med telesom in duhom covidne bolnice – presenetljivo ali pa tudi ne – ob spremljavi glasbe Zdravka Čolića. Zgodbo interpretira dramska igralka Mojca Fatur. Oddajo je glasbeno opremila Darja Hlavka Godina, posneli in tonsko obdelali sta jo Mirta Berlan in Sonja Strenar, režija Špela Kravogel.
Nov petek nova zgodba Dekamerona C-19 – tokrat jo preostalim pripovedovalcem, podobno kot Lauretta prejšnji teden, virtualno pripoveduje Emilija – Mateja Perpar. V zgodbi Duh je trdoživ, toda meso je bilo izvrstno z dobro mero komike, tudi bridke, naslika življenje sveže ločenke, ki ji ponudi streho nad glavo njena težavna mama. Interpretira jo dramska igralka Maja Martina Merljak, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Sonja Strenar, režija Špela Kravogel.
S 5. februarjem nadaljujemo čisto poseben cikel z naslovom Dekameron C-19, ki je bil premierno na sporedu aprila in maja leta 2020. Takrat smo slišali enajst zgodb devetih slovenskih avtorjev. Od februarja do aprila pa jim bomo ob petkih pridružili dvanajst novih zgodb. S sedmimi že znanimi slovenskimi pisateljicami in pisatelji iz prvega dela cikla, Natalijo Šimunović s Pampinejo, Matejo Perpar z Emilijo in Lauretto, Anjo Mugerli s Filomeno, Sarivalom Sosičem s Filostratom, Rudijem Podržajem z Neifile, Štefanom Kardošem s Panfilom in Urško Sajko z Elisso so se v novem delu cikla ustvarjalno prepletli Zarja Vršič s Fiametto, Živa Škrlovnik z Lauretto, Leonora Flis s Fiametto in Zoran Knežević kot skrivnostni novi lik Giovanni. Okvirna zgodba se tokrat ne dogaja več v hotelu na robu smučišča, ampak si pripovedovalci zgodbe pripovedujejo virtualno ali v obdobju poletnega rahljanja ukrepov v hiši blizu ljubljanskega Rožnika. Znova pa gre za edinstven pisateljski poskus sobivanja v skupni fikciji z novim/starim vodilnim motivom, odnosom med duhom in telesom ter boccaccievskim poudarkom na telesu ter blagem humorju ali popoprani komiki – zgodbe smo uvrstili tudi v petkov okvir Literarnih nokturnov Na valovih humorja. V zgodbi Tango za vse Filomena - Anja Mugerli humorno pripoveduje o osamljenosti in želji po dotiku.
Veronika Simoniti je avtorica zbirk kratke proze Zasukane štorije in Hudičev jezik ter romana Kameno seme. Njena zgodba June in Venice obravnava izkušnjo odhajanja ljube osebe na drugi svet, v ospredje pa je postavljen ranljiv odnos med materjo in hčerjo. Leta 2013 je avtorica zanjo prejela prvo nagrado na Arsovem natečaju za najboljšo kratko zgodbo.
Neveljaven email naslov