Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nemški pisatelj Ingo Schulze je najbolj znan po svojih romanih Mobi ter Adam in Evelyn. Leta 1995 pa je izšel njegov prvenec – zbirka kratkih zgodb 33 trenutkov sreče. Knjigo smo dobili v slovenskem prevodu Mojce Kranjc leta 2019. Zgodbe v njej so postavljene v Sankt Peterburg, pisatelj pa v njih prek različnih likov opisuje čas tranzicije v Rusiji iz enega v drug družbeni sistem.
Interpretira Maruša Majer,
glasbena oprema Darja Hlavka Godina,
zvok in montaža Sonja Strenar,
režija Ana Krauthaker,
redakcija Tesa Drev Juh,
produkcija 2024.
41 epizod
Kratek večerni sprehod po poeziji in prozi različnih domačih in tujih avtorjev in avtoric v vrhunski interpretaciji dramskih igralk in igralcev. Skupni imenovalec nokturnov je njihova raznolikost, njihov razpon sega od klasikov do sodobnikov.
Nemški pisatelj Ingo Schulze je najbolj znan po svojih romanih Mobi ter Adam in Evelyn. Leta 1995 pa je izšel njegov prvenec – zbirka kratkih zgodb 33 trenutkov sreče. Knjigo smo dobili v slovenskem prevodu Mojce Kranjc leta 2019. Zgodbe v njej so postavljene v Sankt Peterburg, pisatelj pa v njih prek različnih likov opisuje čas tranzicije v Rusiji iz enega v drug družbeni sistem.
Interpretira Maruša Majer,
glasbena oprema Darja Hlavka Godina,
zvok in montaža Sonja Strenar,
režija Ana Krauthaker,
redakcija Tesa Drev Juh,
produkcija 2024.
Ko pomislimo na povojno slovensko poezijo, je eno izmed imen, ki jih ne moremo spregledati, zagotovo Dane Zajc. Milan Dekleva je pred leti na nekem simpoziju o njem dejal, da "je kot britev oster pesnik duhovno izpraznjenega sveta. Z neverjetno močjo upoveduje resnico lažnega humanizma, avtokracije politične moči in tehnokracije znanosti, ki ji ni mar za etičnost in sočutje." Prav zato je še danes zelo aktualen. 26. oktobra bo minilo 95 let od rojstva Daneta Zajca v Zgornji Javoršici pri Moravčah, zato smo za oddajo izbrali njegove pesmi. Interpret: Boris Ostan, režiserka: Petra Tanko, glasbeni opremljevalec: Marko Stopar, mojster zvoka: Jure Culiberg. Leto nastanka: 2006. Redaktorja: Marjan Kovačevič Beltram in Maja Žvokelj.
Milan Kleč, eden naših najbolj prepoznavnih in najplodovitejših zgodbarjev, je svojo pisateljsko pot začel v drugi polovici sedemdesetih let 20. stoletja, in sicer kot pesnik. Z značilno poetiko, ki temelji na absurdu, groteski, jezikovnih igrah in fantastiki, je zaznamoval poezijo osemdesetih, in to poetiko je pozneje nekaj desetletij razvijal predvsem kot pripovednik. Zbirka Tavla, iz katere je pripravljen izbor poezije, je izšla leta 1981, avtor pa se v njej, pogosto samoironično, posveča predvsem poetološki in erotični temi. Režiserka: Ana Krauthaker; interpret: Jurij Drevenšek; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstra zvoka: Sonja Strenar, Matjaž Miklič; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2024.
V preteklih letih je David Bedrač večkrat presenetil: v Literarnem nokturnu je objavil vrsto pesemskih ciklov in z njimi drzno raziskoval meje poezije. Tako je tudi s ciklom Drobtine po sobah. Režiserka Ana Krauthaker, interpretka Nika Rozman, interpret Jurij Drevenšek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Posneto leta 2024.
Matjaž Lunaček je psihiater, psihoanalitik, literarni teoretik in pisatelj, avtor več knjig. Nedavno je pri založbi Pivec izšla tretja zbirka kratkih zgodb Jutranji opoji. V njih bralec sreča številne protagoniste, ki so postavljeni in medias res, kot poudarja Miljana Cunta v spremni besedi. Tako tudi v zgodbi Marija: desetletni deček preprosto, vendar modro žensko občuduje in se sonči v njeni naklonjenosti. Hkrati pa odkriva še marsikatero občutje otroka v stiku z naravo in ljudmi. Igralec Jurij Drevenšek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar, Matjaž Miklič, režiserka Ana Krauthaker, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 2024.
Novela Noč švedske pisateljice, kritičarke in prevajalke Sare Gordan je zgodba o ljubezni, odraščanju, bolezni, ločitvi in skrbi za otroke. V njej spoznamo obupano mater, ki sredi noči čaka in išče svojo bolno najstniško hčer. Hiter ritem zgodbe bralca hipnotično potegne vase in ga ne spusti vse do zadnje strani. Novela Noč je leta 2022 prejela nagrado časnika Svenska Dagbladet za najboljše prozno delo. V slovenščino jo je prevedla Lucija Stupica. Prevajalka: Lucija Stupica, interpretka: Nika Rozman, režiserka: Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednica oddaje: Ana Rozman. Produkcija 2024.
Anita Hudl (1946–2012) je bila pesnica, pisateljica, igralka, režiserka, urednica literarne revije "Rastje" in prva predsednica Društva slovenskih pisateljev v Avstriji. Po študiju slovenščine na Filozofski fakulteri v Ljubljani se je leta 1968 preselila na avstrijsko Koroško, kjer je potem dobra štiri desetletja, vse do svoje nenadne smrti 1. oktobra 2012, močno krojila in sooblikovala življenje naših rojakov na kulturnem in literarnem področju. Pisala je pesmi in prozna besedila. Bila je mojstrica kratkih zgodb. Številne med njimi se navezujejo na problematiko koroških Slovencev in tujih priseljencev v Avstriji, poleg tega pa pripovedujejo tudi o življenju drugih ranljivih skupin v sodobni družbi. Svoje pripovedi in pesmi je objavila v dveh knjigah z naslovoma "Slike samostanskega vrta" in "Navadne zgodbe" ter v številnih revijah, antologijah in drugod. V zgodbi z naslovom Dan, ko se je rodil strah pripoveduje o tem, kako je sama kar štiri leta doživljala grožnje pripadnikov sovražno nastrojenih nacionalističnih skupin v tistem času na Koroškem, ki so delovale v Pliberku in okolici, kjer je živela in ustvarjala. Interpretka Vesna Jevnikar, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2024.
Janis Ritsos (1909–1990), klasik sodobne grške poezije, je ustvaril skoraj nepregleden opus: napisal naj bi kar sto sedemnajst knjig poezije, tako pa je trikrat prekosil celoten obseg Iliade in Odiseje. Pisanje poezije je za Ritsosa že zgodaj postalo nuja, v avtorjevih verzih pa se zrcali tudi njegova razgibana in vse prej kot lahka življenjska pot. To je zaznamovalo veliko izgub, delno tudi Ritsosovo politično udejstvovanje. Avtorjeva poezija sicer ne glede na to, ali raste iz intimizma ali družbenih tem, ohranja svoje nedoumljivo, neizgovorljivo jedro – tisto torej, kar poezijo naredi za poezijo. Izbor avtorjeve poezije je iz let 1960 in 1961. Prevajalka: Jelena Isak Kres; režiserka: Špela Kravogel; interpret: Matej Puc; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojster zvoka: Gal Nagode; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2021.
Konec šestdesetih let 19. stoletja je Simon Jenko v časopisu Slovenski glasnik začel objavljati niz pesmi, ki jim je dal naslov Obrazi. A to niso človeški obrazi, temveč podobe, natančneje podobe iz narave. V petih letih je objavil dvajset tovrstnih "obrazov" in marsikateri je bil že kmalu tudi uglasben. Izbrali smo jih osem. Interpret Milan Štefe, režiser Alen Jelen, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Jure Culiberg, urednika oddaje Vlado Motnikar in Matej Juh. Produkcija 2009.
Drugi del ciklusa Dekameron C-19 se z današnjim dnem izteka. Med pripovedovalci doslej ni spregovoril samo še Dioneo. Tudi tokrat ne bo, zakaj ne, bomo izvedeli v zgodbi, ki jo o njem, velikem Dioneu, posmehljivo pripoveduje Pampinea. Pripovedovalci so zbrani v eni izmed hiš pod Rožnikom, mednje pa se je očitno pritihotapil nepovabljen mikrogost. Zgodbo interpretira Lena Hribar. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Nekatere stvari je težko pripovedovati na glas ali pa jih sploh ni mogoče. Ena od takih zgodb z naslovom Navaden dan je Fiamettina, ki svoje zgodbe ne pripoveduje drugim, ampak sebi. Potiho. Tudi zato smo jo podnaslovili Potop v Fiametto. Zgodba je iz prvega dela ciklusa, ko so naši pripovedovalci preživljali karanteno v hotelu enega izmed smučišč. V Fiametto sta se vživeli pisateljica Leonora Flis in igralka Barbara Medvešček, glasbeno je oddajo opremila Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Špela Kravogel in Ana Krauthaker.
Še vedno smo v poletju leta 2020. Pripovedovalci so zbrani v eni od hiš pod Rožnikom in besedo prevzema Lauretta. Lauretta je ob prvem valu v hotelu ob smučišču pripovedovala "kratko, tragično enodejanko o zadnjih mesecih življenja ostarele dame", vendar ne brez humornih iskric. Tudi tokrat je podobno. Zgodbo Ded bi lahko podnaslovili "kratka tragična enodejanka o zadnjih dneh življenja hudobnega starca". V pripovedovalko Lauretto sta se vživeli pisateljica Živa Škrlovnik in dramska igralka Asja Kahrimanović. Glasbena oprema, Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Pripovedovalci zgodb Dekamerona C-19 so se med poletnim rahljanjem ukrepov zbrali v hiši nedaleč od Rožnika in si začeli pripovedovati zgodbe. Po Filostratovi in Fiamettini zgodbi pa se je zgodilo nekaj nenavadnega: srečali so se z Giovannijem, on pa jim je pozneje poslal svojo zgodbo. V prvem odstavku preberemo besede: "To je bilo na začetku, v prvem letu epidemije, ko se je maškarada stopnjevala, ko so teorije zarot cvetele … Le o eni kategoriji, o posebni vrsti ljudi, ni bilo niti ene same besede. Zato bom, kot kronist nenavadnih dogajanj tistega časa, to zgodovinsko krivico zdaj poizkusil popraviti." Giovanni, vanj sta se vživela pisatelj Zoran Knežević in dramski igralec Benjamin Krnetić, je zgodbo pomenljivo naslovil Ljubezen v času korone. Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina, ton in montaža: Gal Nagode in Matjaž Miklič, režirala je Ana Krauthaker.
Ob poletnem sproščanju ukrepov ob epidemiji so se naši pripovedovalci srečali v hiši pod ljubljanskim Rožnikom in si pripovedovali zgodbe. Pripovedovanje je odprl Filostrato - Sarival Sosič z zgodbo Na drevesu, besedo pa ta teden predaja Fiametti, v katero se je vživela Zarja Vršič. Fiametta je blogerka, ki je lani ob izbruhu epidemije "svetovnemu spletu in milijardam neznanih obrazov", kot se je izrazila, "oznanjala vojna poročila s prve frontne črte karantenskega mučeništva". Tokrat je njena zgodba obrnjena v preteklost - naslovila jo je Kako sem postala - namreč blogerka. Oddajo so oblikovali: dramska igralka Miranda Trnjanin, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Matjaž Miklič in Gal Nagode ter režiserki Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Lani poleti so se ukrepi ob pandemiji nekoliko sprostili, tudi v svetu pripovedovalcev Dekamerona C-19. Ti so se srečali v hiši pod Rožnikom in si, kaj pa drugega, povedali nekaj zgodb. Besedo je najprej dobil Filostrato. Sarival Sosič ... Zgodbo interpretira Jožef Ropoša.
Elisse, stare, grenke tetke, kot se je v prvi zgodbi opisala ena od pripovedovalk, pisateljic Dekamerona C-19, ne karantena ne virus nista kaj prida prizadeli - očitno pa jo vedno prizadene nepravočasnost, še posebej v okviru kurirske službe ... in ne glede na razmere. Prejšnjič se je Elissa razgovorila in razpisala o svojih demonih, tokrat pa ji omenjeni kurirski demon razbije božično pravljico - zgodba z naslovom Nepravočasni čevlji se namreč odvija v zadnjih dneh prejšnjega leta. V Elisso se je znova vživela mlada pisateljica Urška Sajko, besedilo tokrat interpretira dramska igralka Nina Valič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.
Panfila smo na začetku cikla, med preživljanjem karantene v zapuščenem hotelu na robu smučišča, ujeli med pisanjem družinske kronike in razvozlavanjem skrivnostnih besed njegove babice. Ta zgodba se po svoje nadaljuje; tokrat je v središču na posteljo priklenjeni Panfilo (še vedno v hotelu ob smučišču), njegovo zgodbo pa je predala naprej Pampinea, o kateri Panfilo ni prepričan, da je res ona. Lahko bi bila tudi njegova babica. V Panfilovo pripovedovanje, njegove karantenske zadrege in nezgode, sta se znova vživela pisatelj Štefan Kardoš in dramski igralec Uroš Potočnik. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.
Za nami so že pripovedi Filomene, Emilije in Pampinee, sledi pa zgodba Neifile, v katero se je znova vživel Rudi Podržaj. Pripoved z naslovom Gospoda Mutomba dohiti življenje seže na drug, toplejši konec sveta, v njej pa se vse vrti okrog tega, kako noseča hčerka naslovnega gospoda ob rojstvu poleg otroka nepričakovano dobi še vsaj enega sorodnika povrhu. Zgodbo interpretira dramska igralka Sabina Kogovšek. Oddajo so oblikovali še glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Mirta Berlan in Urban Gruden ter režiserka Špela Kravogel.
Se še spomnite Pampinee – pripovedovalke, ki je ves cikel Dekameron C-19 spravila v tek? Lani aprila je z njo v zapuščen hotel na robu smučišča prišlo devet književnikov, devet Boccaccievih pripovedovalcev, ki so morali v tritedensko karanteno. Ti časi so mimo, ni pa minilo razsajanje virusa. Tudi tokrat se je v Pampineo vživela Natalija Šimunović in se v zgodbi Telo nad duhom potopila v zabaven filozofski dialog med telesom in duhom covidne bolnice – presenetljivo ali pa tudi ne – ob spremljavi glasbe Zdravka Čolića. Zgodbo interpretira dramska igralka Mojca Fatur. Oddajo je glasbeno opremila Darja Hlavka Godina, posneli in tonsko obdelali sta jo Mirta Berlan in Sonja Strenar, režija Špela Kravogel.
Nov petek nova zgodba Dekamerona C-19 – tokrat jo preostalim pripovedovalcem, podobno kot Lauretta prejšnji teden, virtualno pripoveduje Emilija – Mateja Perpar. V zgodbi Duh je trdoživ, toda meso je bilo izvrstno z dobro mero komike, tudi bridke, naslika življenje sveže ločenke, ki ji ponudi streho nad glavo njena težavna mama. Interpretira jo dramska igralka Maja Martina Merljak, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Sonja Strenar, režija Špela Kravogel.
S 5. februarjem nadaljujemo čisto poseben cikel z naslovom Dekameron C-19, ki je bil premierno na sporedu aprila in maja leta 2020. Takrat smo slišali enajst zgodb devetih slovenskih avtorjev. Od februarja do aprila pa jim bomo ob petkih pridružili dvanajst novih zgodb. S sedmimi že znanimi slovenskimi pisateljicami in pisatelji iz prvega dela cikla, Natalijo Šimunović s Pampinejo, Matejo Perpar z Emilijo in Lauretto, Anjo Mugerli s Filomeno, Sarivalom Sosičem s Filostratom, Rudijem Podržajem z Neifile, Štefanom Kardošem s Panfilom in Urško Sajko z Elisso so se v novem delu cikla ustvarjalno prepletli Zarja Vršič s Fiametto, Živa Škrlovnik z Lauretto, Leonora Flis s Fiametto in Zoran Knežević kot skrivnostni novi lik Giovanni. Okvirna zgodba se tokrat ne dogaja več v hotelu na robu smučišča, ampak si pripovedovalci zgodbe pripovedujejo virtualno ali v obdobju poletnega rahljanja ukrepov v hiši blizu ljubljanskega Rožnika. Znova pa gre za edinstven pisateljski poskus sobivanja v skupni fikciji z novim/starim vodilnim motivom, odnosom med duhom in telesom ter boccaccievskim poudarkom na telesu ter blagem humorju ali popoprani komiki – zgodbe smo uvrstili tudi v petkov okvir Literarnih nokturnov Na valovih humorja. V zgodbi Tango za vse Filomena - Anja Mugerli humorno pripoveduje o osamljenosti in želji po dotiku.
Neveljaven email naslov