Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
27. oktobra 1914 se je rodil Dylan Thomas, eden najpomembnejših valižanskih pesnikov dvajsetega stoletja. Umrl je v New Yorku, star 39 let, vendar je bil že za življenja slaven. Pisal je v angleščini, ne v valižanščini, vendar je njegovo ustvarjanje rojstna pokrajina zaznamovala v temeljih. Objavil je osem pesniških knjig, štiri knjige proznih besedil, dve drami, napisal je tudi številne scenarije za filme in oddaje na BBC.
Njegova poezija je nenavadna in se ogiba ustaljenih etiket literarne zgodovine. "Moja skrivnostnost je nemoderna, temelji na simbolizmu, ki izvira in kozmičnih pomenov človeške anatomije," je Dylan Thomas zapisal sam o sebi. Najbolje je torej poslušati njegove verze in se jim prepustiti.
Interpret je Janez Škof,
prevajalec Jože Udovič,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojster zvoka Mirko Marinšek,
režiser Igor Likar,
urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.
Produkcija leta 2004.
38 epizod
Kratek večerni sprehod po poeziji in prozi različnih domačih in tujih avtorjev in avtoric v vrhunski interpretaciji dramskih igralk in igralcev. Skupni imenovalec nokturnov je njihova raznolikost, njihov razpon sega od klasikov do sodobnikov.
27. oktobra 1914 se je rodil Dylan Thomas, eden najpomembnejših valižanskih pesnikov dvajsetega stoletja. Umrl je v New Yorku, star 39 let, vendar je bil že za življenja slaven. Pisal je v angleščini, ne v valižanščini, vendar je njegovo ustvarjanje rojstna pokrajina zaznamovala v temeljih. Objavil je osem pesniških knjig, štiri knjige proznih besedil, dve drami, napisal je tudi številne scenarije za filme in oddaje na BBC.
Njegova poezija je nenavadna in se ogiba ustaljenih etiket literarne zgodovine. "Moja skrivnostnost je nemoderna, temelji na simbolizmu, ki izvira in kozmičnih pomenov človeške anatomije," je Dylan Thomas zapisal sam o sebi. Najbolje je torej poslušati njegove verze in se jim prepustiti.
Interpret je Janez Škof,
prevajalec Jože Udovič,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojster zvoka Mirko Marinšek,
režiser Igor Likar,
urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.
Produkcija leta 2004.
Šuntaro Tanikava, eden najpomembnejših in tudi najbolj priljubljenih sodobnih japonskih književnikov, v na videz preprosti pesniški govorici piše o človeku, naravi, predmetnosti, o božjem, resničnem in navideznem. V slovenščini ga lahko poznamo po izboru v knjigi Dve milijardi svetlobnih let. Prevajalec Iztok Ilc, igralec Željko Hrs, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar. Posneto oktobra 2010.
Veronika Šramatyová je slovaška pesnica in slikarka, rojena leta 1977. Doslej je izdala dve pesniški zbirki, leta 2009 prvenec untitled, leta 2019 pa zbirko Družinske postavitve. Na akademiji v Bratislavi od leta 2015 predava slikarstvo, slike razstavlja doma in v tujini. V zbirki Družinske postavitve, kot tudi že v prvi, v kateri je iskala opredelitev ženskega subjekta in njegove smeri, Šramatyová razvija teme medčloveških in partnerskih odnosov, spominov na vozlišča dotedanjega življenja, vnovič pa prevladuje načelo opazovanja, občasne soudeležbe in refleksije. Zbirko Družinske postavitve sestavljata dva dela. Nocoj bomo poslušali pesmi iz drugega, manj metaforičnega, s skoraj pripovedno dikcijo. Tako Veronika Šramatyová po mnenju slovaškega literarnega zgodovinarja in kritika Viliama Nádaskaya »ustvarja razgibane zgodbene mikrosituacije vsakdanjika, počitnic, rekreacije, nezvestobe ali pojavov iz življenja nosečnice«. Pesnica v njih namesto refleksije marsikje prepušča glavno besedo opisu in s tem poveča njihovo bralsko sugestivnost. Izbor in prevod: Andrej Peric, Interpretacija: Saša Mihelčič, glasbena oprema: Darja Hlavka Godina, ton in montaža: Sonja Strenar, režija: Špela Kravogel. Produkcija leta 2024. Urednica oddaje je Staša Grahek.
Sodobna hrvaška pesnica Suzana Matić v tem izboru pesmi na morda varljivo lahkoten način opisuje vsakdan in odnose med ljudmi. Leta 1970 v Mainzu rojena Suzana Matić je v Zagrebu doštudirala arhitekturo. Prvo knjigo z naslovom Samosanacije je objavila leta 2012, v naslednjih letih je izšlo še nekaj njenih zbirk pesmi in kratke proze. Objavljamo nekaj pesmi iz leta 2019 natisnjene zbirke z naslovom Ustnično izročilo. Prevod Natalija Milovanović, interpretacija Saša Mihelčič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Špela Kravogel. Posneto leta 2024. Urednica oddaje Staša Grahek.
Avstrijski pesnik Georg Trakl se je rodil leta 1897 v Salzburgu. Šole ni dokončal, delal je kot lekarnar. Napisal je dve dramski besedili, ki nista bili opaženi, pisal je prozna besedila, po letu 1908 pa je bil predvsem pesnik. V Innsbrucku je sodeloval v umetniškem krogu revije Der Brenner. Leta 1914 so ga poslali na fronto v Galicijo, po bitki pri Grodeku pa je v Krakovu 4. novembra storil samomor. Georg Trakl je izjemno pomembno ime književnosti 20. stoletja v nemškem jeziku. S svojo temačno in introspektivno poezijo je pomembno vplival na poznejši ekspresionizem. Prevajalec Kajetan Kovič, interpret Zoran More, režija Igor Likar. Urednika oddaje Andrej Arko, Staša Grahek. Posneto leta 1999.
Leta 2012 je izšla zbirka Kako se zaljubiš Maje Vidmar in enak naslov kot zbirki je pesnica dala tudi prvemu ciklu pesmi, v katerem ubeseduje zaljubljenost, čustvovanje, čutenje, odnose z bližnjimi in s seboj. Interpretka: Silva Čušin, režiser: Alen Jelen, glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc, mojster zvoka: Nejc Zupančič. Leto nastanka: 2012. Redaktorja: Marko Golja, Maja Žvokelj. Produkcija 2012.
Na dan spomina na mrtve poslušamo besedilo bosanske avtorice Magdalene Blažević iz knjige z naslovom V poznem poletju; izšla je pri založbi Pivec, prevedla jo je Đurđa Strsoglavec. Avtorica je dvainštiridesetletna lingvistka iz Žepč, kratke zgodbe pa objavlja že dlje časa v literarnih revijah in na spletnih portalih, prejela je več nagrad. Zbirka z naslovom Svetkovina je izšla leta 2020. Knjigo V poznem poletju posveča prebivalcem vasi Kiseljak v spomin na 16. avgust 1993. Takrat se je začel vojni zločin nad prebivalci. Pripadniki bošnjaško-muslimanske vojske so v Kiseljaku ubili 15 civilistov, med njimi tudi otroke. V besedilu, ki ga bomo poslušali, mrtva deklica pripoveduje, kaj se dogaja ljudem, ki so jo izgubili. Igralka Darja Reichman, prevajalka Đurđa Strsoglavec, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiser Klemen Markovčič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2024.
Na dan reformacije se običajno spomnimo, kaj vse so slovenski protestantski pisci naredili za slovensko knjigo. Vrhunec njihovega prizadevanja je bil Dalmatinov prevod Biblije in slovenščina je s tem postala petnajsti jezik, v katerega je bilo prevedeno celotno Sveto pismo. Predgovor, ki ga je Jurij Dalmatin sicer napisal v nemščini, je poslovenil Mirko Rupel. Igralec Slavko Cerjak, režiserka Elza Rituper, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc. Oddaja je bila posneta oktobra 2002.
31. oktobra bo minilo sto let, odkar se je v Slovenskih Konjicah rodil Branko Rudolf, slovenski esejist, filozof, kritik, pedagog, pesnik in pisatelj. Umrl je 22. aprila leta 1987 v Mariboru. Dolga leta je poučeval, delal kot urednik, bil je tudi direktor mariborske Drame in ravnatelj Umetnostne galerije Maribor. Veliko je tudi pisal tako za odrasle kot za otroke ter objavil tri pesniške zbirke, knjigo pripovedne proze, pet knjig za mladino ter več knjig esejev in publicističnih besedil. Ob stoti obletnici rojstva poslušajmo pesnika, kako recitira svojo poezijo. Posnetek je iz leta 2005.
Poljski pesnik, dramatik, prozaist in esejist Zbigniew Herbert se je rodil 29. oktobra 1924 v Lvovu, ki je bil takrat na ozemlju Poljske, umrl pa leta 1998 v Varšavi. Za njegovo poezijo sta značilna neposreden jezik in izrazita moralna občutljivost; kot pesnika so ga oblikovale izkušnje nacistične in komunistične diktature. Njegova poezija trpko izraža večne dvome in nerešljiva človeška vprašanja, je hkrati svetovljanska, splošnočloveška in intimna, aforistično modra in oblikovno dognana. Prevajalec Tone Pretnar, interpret Zvone Hribar, glasbena opremljevalka Sara Železnik, tonski mojster Nejc Zupančič, režiserka Špela Kravogel. Posneto 2012. Urednika oddaje Marjan Kovačevič Beltram, Staša Grahek.
Ciganova smrt je kratka zgodba, objavljena v avtoričini knjigi kratkih pripovedi Kozjeglavka (izšla je pri Cankarjevi založbi l. 2019). Nominirana je bila za nagrado SKS za najboljši knjižni prvenec leta in za nagrado Novo mesto short. Zarja Vršič v zgodbi ob motivu starega noža, s katerim naj bi bil ubit človek, spretno tematizira medosebno odtujenost, razpad intimnosti in nezmožnost komunikacije. Režiser: Klemen Markovčič; intarpretira: Gaja Filač; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstrica zvoka: Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija leta 2024.
Ko pomislimo na povojno slovensko poezijo, je eno izmed imen, ki jih ne moremo spregledati, zagotovo Dane Zajc. Milan Dekleva je pred leti na nekem simpoziju o njem dejal, da "je kot britev oster pesnik duhovno izpraznjenega sveta. Z neverjetno močjo upoveduje resnico lažnega humanizma, avtokracije politične moči in tehnokracije znanosti, ki ji ni mar za etičnost in sočutje." Prav zato je še danes zelo aktualen. 26. oktobra bo minilo 95 let od rojstva Daneta Zajca v Zgornji Javoršici pri Moravčah, zato smo za oddajo izbrali njegove pesmi. Interpret: Boris Ostan, režiserka: Petra Tanko, glasbeni opremljevalec: Marko Stopar, mojster zvoka: Jure Culiberg. Leto nastanka: 2006. Redaktorja: Marjan Kovačevič Beltram in Maja Žvokelj.
Milan Kleč, eden naših najbolj prepoznavnih in najplodovitejših zgodbarjev, je svojo pisateljsko pot začel v drugi polovici sedemdesetih let 20. stoletja, in sicer kot pesnik. Z značilno poetiko, ki temelji na absurdu, groteski, jezikovnih igrah in fantastiki, je zaznamoval poezijo osemdesetih, in to poetiko je pozneje nekaj desetletij razvijal predvsem kot pripovednik. Zbirka Tavla, iz katere je pripravljen izbor poezije, je izšla leta 1981, avtor pa se v njej, pogosto samoironično, posveča predvsem poetološki in erotični temi. Režiserka: Ana Krauthaker; interpret: Jurij Drevenšek; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstra zvoka: Sonja Strenar, Matjaž Miklič; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2024.
V preteklih letih je David Bedrač večkrat presenetil: v Literarnem nokturnu je objavil vrsto pesemskih ciklov in z njimi drzno raziskoval meje poezije. Tako je tudi s ciklom Drobtine po sobah. Režiserka Ana Krauthaker, interpretka Nika Rozman, interpret Jurij Drevenšek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Posneto leta 2024.
Matjaž Lunaček je psihiater, psihoanalitik, literarni teoretik in pisatelj, avtor več knjig. Nedavno je pri založbi Pivec izšla tretja zbirka kratkih zgodb Jutranji opoji. V njih bralec sreča številne protagoniste, ki so postavljeni in medias res, kot poudarja Miljana Cunta v spremni besedi. Tako tudi v zgodbi Marija: desetletni deček preprosto, vendar modro žensko občuduje in se sonči v njeni naklonjenosti. Hkrati pa odkriva še marsikatero občutje otroka v stiku z naravo in ljudmi. Igralec Jurij Drevenšek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar, Matjaž Miklič, režiserka Ana Krauthaker, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 2024.
Novela Noč švedske pisateljice, kritičarke in prevajalke Sare Gordan je zgodba o ljubezni, odraščanju, bolezni, ločitvi in skrbi za otroke. V njej spoznamo obupano mater, ki sredi noči čaka in išče svojo bolno najstniško hčer. Hiter ritem zgodbe bralca hipnotično potegne vase in ga ne spusti vse do zadnje strani. Novela Noč je leta 2022 prejela nagrado časnika Svenska Dagbladet za najboljše prozno delo. V slovenščino jo je prevedla Lucija Stupica. Prevajalka: Lucija Stupica, interpretka: Nika Rozman, režiserka: Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednica oddaje: Ana Rozman. Produkcija 2024.
Anita Hudl (1946–2012) je bila pesnica, pisateljica, igralka, režiserka, urednica literarne revije "Rastje" in prva predsednica Društva slovenskih pisateljev v Avstriji. Po študiju slovenščine na Filozofski fakulteri v Ljubljani se je leta 1968 preselila na avstrijsko Koroško, kjer je potem dobra štiri desetletja, vse do svoje nenadne smrti 1. oktobra 2012, močno krojila in sooblikovala življenje naših rojakov na kulturnem in literarnem področju. Pisala je pesmi in prozna besedila. Bila je mojstrica kratkih zgodb. Številne med njimi se navezujejo na problematiko koroških Slovencev in tujih priseljencev v Avstriji, poleg tega pa pripovedujejo tudi o življenju drugih ranljivih skupin v sodobni družbi. Svoje pripovedi in pesmi je objavila v dveh knjigah z naslovoma "Slike samostanskega vrta" in "Navadne zgodbe" ter v številnih revijah, antologijah in drugod. V zgodbi z naslovom Dan, ko se je rodil strah pripoveduje o tem, kako je sama kar štiri leta doživljala grožnje pripadnikov sovražno nastrojenih nacionalističnih skupin v tistem času na Koroškem, ki so delovale v Pliberku in okolici, kjer je živela in ustvarjala. Interpretka Vesna Jevnikar, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2024.
Janis Ritsos (1909–1990), klasik sodobne grške poezije, je ustvaril skoraj nepregleden opus: napisal naj bi kar sto sedemnajst knjig poezije, tako pa je trikrat prekosil celoten obseg Iliade in Odiseje. Pisanje poezije je za Ritsosa že zgodaj postalo nuja, v avtorjevih verzih pa se zrcali tudi njegova razgibana in vse prej kot lahka življenjska pot. To je zaznamovalo veliko izgub, delno tudi Ritsosovo politično udejstvovanje. Avtorjeva poezija sicer ne glede na to, ali raste iz intimizma ali družbenih tem, ohranja svoje nedoumljivo, neizgovorljivo jedro – tisto torej, kar poezijo naredi za poezijo. Izbor avtorjeve poezije je iz let 1960 in 1961. Prevajalka: Jelena Isak Kres; režiserka: Špela Kravogel; interpret: Matej Puc; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojster zvoka: Gal Nagode; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2021.
Konec šestdesetih let 19. stoletja je Simon Jenko v časopisu Slovenski glasnik začel objavljati niz pesmi, ki jim je dal naslov Obrazi. A to niso človeški obrazi, temveč podobe, natančneje podobe iz narave. V petih letih je objavil dvajset tovrstnih "obrazov" in marsikateri je bil že kmalu tudi uglasben. Izbrali smo jih osem. Interpret Milan Štefe, režiser Alen Jelen, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Jure Culiberg, urednika oddaje Vlado Motnikar in Matej Juh. Produkcija 2009.
Pred 130 leti se je v Cambridgeu v ameriški državi Massachussetts rodil pesnik Edward Estlin Cummings, bolj znan kot e. e. cummings. Napisal je 15 pesniških zbirk, med njimi Tulipani in dimniki, In ter Je 5. Za njegovo poezijo so v obliki značilne posebnosti v tipografiji, jeziku in punktuaciji, v vsebini pa veselo, polno zavedanje spolnosti in ljubezni. Cummings je bil tudi prozaist in slikar. Umrl je leta 1962. Prevod Uroš Mozetič, interpretacija Blaž Valič, glasbena oprema Marko Stopar, ton in montaža Mirko Marinšek, režija Ana Krauthaker. Produkcija 2004.
Neveljaven email naslov