Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
44 epizod
44 epizod
Kratek večerni sprehod po poeziji in prozi različnih domačih in tujih avtorjev in avtoric v vrhunski interpretaciji dramskih igralk in igralcev. Skupni imenovalec nokturnov je njihova raznolikost, njihov razpon sega od klasikov do sodobnikov.
Domači ljubljenčki so pogosto močno vključeni v družinsko ali posameznikovo življenje, marsikaj se vrti okoli njih. O tem pripovedujejo tudi zbirka sedemvrstičnih pesmi, v katere je avtorica ujela posamezne prizore s sinom in njegovim buldogom v glavni vlogi ter hkrati igrivo zajela osrednje teme vsakega življenja. Igralka Darja Reichman, urednik oddaje Vlado Motnikar, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar in Urban Gruden. Posneto januarja 2025.
Aleksandar Ristović (1933–1994) danes velja za enega izmed največjih sodobnih srbskih pesnikov. Njegovo poezijo so veliko prevajali, poleg tega so jo tudi uvrstili v številne antologije. V njej pesnik sopostavlja banalno in nadrealno, groteskno in lépo, in sicer z intonacijo, v kateri si satira podaja roko z ranljivostjo. Interpret Aljaž Jovanović, prevajalec Uroš Zupan, režiser Klemen Markovčič, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Zmago Frece, urednika oddaje Tina Kozin in Matej Juh. Produkcija 2010.
Pod naslovom Majhna običajna knjiga prihajajo med poslušalce nove, sveže pesmi Mete Kušar. Knjiga njenega umetniškega ustvarjanja, ki jo piše že dolgo, pa ni ne majhna ne običajna. Diplomirala je iz slovenskega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Petnajst let je delala v Plečnikovi knjigarni (Ljubljana) in prejela Schwentnerjevo nagrado za uvajanje kulturno-umetniških programov v trgovino s knjigami. Leta 2012 je prejela Rožančevo nagrado za najboljšo esejistično zbirko Kaj je poetično ali Ura ilegale. Napisala je številne pesniške zbirke – nazadnje je leta 2022 izšla antologija Vse od prej, leto pred tem zbirka Zmaj, nastaja že nova knjiga pesmi. Pesmi, izbrane za Literarni nokturno, bodo vključene vanjo. Interpretacija Blaž Šef, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Klemen Markovčič. Urednica oddaje Staša Grahek. Produkcija 2024.
Jona Volah velja za začetnico feministične revolucije v hebrejski poeziji. Rodila se je leta 1944 v Kirjat Onu v osrednjem Izraelu staršem, ki so se priselili iz Besarabije. Doma so delno govorili jidiš. Dejavna je bila v krogu telavivskih pesnikov, ki se je oblikoval v šestdesetih letih dvajsetega stoletja; objavljala je v literarnih revijah in leta 1966 objavila svojo prvo pesniško zbirko. Pisala je še za rock skupine; leta 1982 so njeno poezijo tudi uglasbili. Njeno delo vsebuje elemente rokenrola, jungovske psihoanalize in poulične govorice, ima hiter ritem ter močan seksualni element. Umrla je leta 1985. Prevedena je v več kot dvajset jezikov in velja za eno največjih hebrejskih pesnic. V Nokturnu lahko slišite tri njene pesmi. Prevedel jih je Klemen Jelinčič Boeta. Prevajalec Klemen Jelinčič Boeta, režiserka Špela Kravogel, interpretka Tina Resman Lasan , glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2025.
Poljska pisateljica, esejistka in kolumnistka Natasza Goerke se je rodila leta 1962 v Poznanju. Študirala je polonistiko v domačem mestu ter indologijo v Krakovu in Hamburgu. Od 80. let prejšnjega stoletja je živela na Danskem in v Nemčiji ter pogosto potovala v Nepal. Posveča se predvsem kratkim zgodbam in izdala je že več zbirk: Fraktali (1994), Knjiga paštet (1997), Slovo od plazme (1999), 47 na mah (2002), napisala je tudi potopisno knjigo o Nepalu Tam (2017). Njene groteskne, pogosto nadrealistične kratke zgodbe odlikujeta prefinjena ironija in črni humor. Vsebujejo neverjetne, fantastične zaplete in pripetljaje ter prikazujejo svet kot v popačenem ogledalu, pri čemer spretno preigravajo slogane in simbole moderne civilizacije. Njeno zgodbo z naslovom Katarza iz zbirke Slovo od plazme je prevedla Jana Unuk. Interpretira Tina Resman Lasan, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Špela Kravogel, redakcija Tesa Drev Juh, produkcija 2025.
Nedolžna čistost ohranja svet je verz korejske pesnice in romanopiske Choi Young-Mi (1961), ki je tamkajšnjo javnost presenetila s prvencem Pri tridesetih je bilo konec zabave (1994), v katerem z nežnim, a drznim izrazom ubeseduje življenjske dogodke. Knjiga je dosegla prodajo kar pol milijona izvodov, po njej pa je objavila še šest pesniških zbirk in roman Brazgotine, vzorci in bronasti vrt (2005). V njenih pesmih so v ospredju osebne izkušnje, občutja in stvari o svetu, ki se ji zdijo pomembne. Choi Young-Mi je bila ena od treh pesnic in pesnikov iz Južne Koreje, ki so lani gostovali na festivalu Dnevi poezije in vina na Ptuju. Objavljamo štiri njene pesmi, ki jih je pesnica predstavila na festivalu. Prevajalci Tone Škrjanec, Natalija Milovanović, Taehee Kang, interpretka Tina Resman Lasan, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2025.
Rosa Jamali (Tabriz, 1977) je iranska pesnica, prevajalka, literarna kritičarka in dramatičarka. Študirala je dramatiko na Teheranski univerzi, kjer je tudi diplomirala. Njen pesniški prvenec iz leta 1997 velja za prelomno zbirko, saj je z njo v perzijsko poezijo vpeljala številne nove pesniške postopke, med drugim npr. persono oziroma dramski monolog. S svojim nadaljnjim delom pa je vpeljala tudi številne nove motive in teme, tudi temo nasilja nad ženskami. Danes velja za eno najpomembnejših pesnic in pesnikov perzijske poezije, kritika pa v njeni poeziji še posebej ceni združevanje vsakdanjega in mističnega. Rosa Jamali je tudi priznana prevajalka, med drugim je prevedla poezijo Williama Shakespeara in Williama Butlerja Yeatsa ter je avtorica in prevajalka antologije angleške poezije in antologije angleške ženske poezije v perzijščini. Živi v Teheranu. Avtor prevoda: Peter Semolič; režiserka: Špela Kravogel; interpretka: Tina Resman Lasan; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstrica zvoka: Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; posneto leta 2025.
Zoran Pevec je pesnik, literarni kritik, esejist in urednik, rojen leta 1955 v Celju. V sobi je njegova deveta pesniška zbirka. Prejel je nagradi "vitez poezije" in "čaša nesmrtnosti", nominiran pa je bil tudi za Veronikino in za Jenkovo nagrado. V svoji najnovejši pesniški knjigi V sobi se sprehodi skozi prostore pesnic in pesnikov, kot so Sylvia Plath, Ana Ahmatova, Rainer Maria Rilke, Saša Vegri, Tomaž Šalamun, pa tudi peščice izbranih glasbenikov, denimo Johna Coltranea in Milesa Davisa, ter filozofov, med katerimi sta Gilles Deleuze in Slavoj Žižek. Izbor sob je pester tako geografsko kot zgodovinsko. Usodam cenjenih ustvarjalcev in njihovi poeziji Zoran Pevec posodi iskrivost lastnega glasu, nam bralcem pa v tem zajemu tudi poglobljen poetični vpogled. Interpretira Uroš Potočnik, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Špela Kravogel, urednica oddaje Tesa Drev Juh. Posneto leta 2025.
Ob božiču, novem letu in Svetih treh kraljih je nastalo nešteto ljudskih običajev, navadno povzetih po predkrščanskih šegah. Tako tudi koledovanje. Koledniki se preoblečejo v svete tri kralje in hodijo po vaseh ter zbirajo darove za revne družine z otroki. Ob tem seveda tudi pojejo, nastale so koledniške pesmi. Igralci Boris Ostan, Marinka Štern, Zvone Hribar, Pavle Ravnohrib, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, režiserka Elza Rituper, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.
Barica Smole zna napisati črtico, ki bi bila v čast in ponos vsaki antologiji kratke zgodbe. To ji je uspelo tudi s črtico Jutro. V njej je vse, kar odlikuje njeno pripovednoštvo: prepoznaven jezik, socialna kritičnost, podrobnosti, širša slika sveta in poetičnost. Avtorica literarnega dela Barica Smole, režiserka Saška Rakef, interpretka Sabina Kogovšek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja.
Danes mineva 60 let od smrti angleško-ameriškega pesnika in dramatika, nobelovca Thomasa Stearnsa Eliota. Ob tej priložnosti bomo slišali odlomke iz njegovega slavnega dramskega dela Umor v katedrali, ki ga je napisal leta 1935, istega leta so ga tudi prvič postavili na oder. V njem T. S. Eliot piše o sporu med canterburyjskim nadškofom Thomasom Becketom in kraljem Henrikom II. Epilog merjenja moči med predstavnikoma posvetnega in duhovnega je bil umor nadškofa. Umorili so ga štirje vitezi leta 1170, ki so bili prepričani, da se bodo kralju s tem dejanjem priljubili. V Literarnem nokturnu bomo slišali tri odlomke iz besedila T. S. Eliota, in sicer tri nastope zbora canterburyjskih žensk. Prevajalec: Veno Taufer, interpretacija: Majolka Šuklje, režiserka: Sonja Stopar, glasbena oprema: Marko Stopar, mojster zvoka: Nace Pugelj. Leto nastanka: 1968. Redakcija ponovitve: Maja Žvokelj.
Francoska avtorica Yasmina Reza (1959) se je doma in v tujini uveljavila predvsem s svojimi dramskimi deli; predstave Art, Bog masakra, Bella Figura, En španski komad, Tri verzije življenja idr. pogosto gledamo tudi na slovenskih gledaliških odrih. V njih avtorica zareže v problematiko človeških odnosov in se na videz preprosto, lahkotno, celo zabavno loteva vsakdanjih šumov v komunikaciji, hkrati pa se sprašuje o družbenem položaju sodobnega človeka. V zadnjih letih se umetnosti sobivanja dotika tudi v proznih delih. V Babilonu (2016) se sprva nedolžna sosedska zabava sprevrže v katastrofo, ko konflikt para trči ob skupinsko dinamiko. Roman, ki se strukturno in jezikovno približuje avtoričinim dramam, je med drugim osvojil ugledno literarno nagrado prix Renaudot in velja za eno njenih najpomembnejših proznih del. Roman Babilon je prevedla Janina Kos. Igralka Sabina Kogovšek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar, Matjaž Miklič, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.
Ameriški pisatelj Robert Fulghum se je ukvarjal z marsičem, bil je kavboj, pevec ljudskih pesmi, prodajalec pri IBM, poklicni umetnik, duhovnik, gostilničar, učitelj risanja in slikanja. Na vprašanje, kaj dela, odgovarja, da je filozof in da rad veliko premišljuje o vsakdanjih rečeh. Le kaj premišljuje v ponovoletnem času? Prevajalka Breda Konte, igralec Matej Puc. režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojster zvoka Urban Gruden. Posneto decembra 2018. Oddaja je bila prvič predvajana januarja 2019.
Fran Milčinski je še danes za marsikoga največji slovenski humorist. Po poklicu je bil sodnik za mladoletno prestopništvo, ljudje pa so ga poznali kot inteligentnega in zabavnega pripovednika in radijskega pionirja, ki je med drugim gojil kritiko godrnjave umetnosti. Za Literarni nokturno na prvi dan novega leta smo izbrali njegov podlistek, ki je bil objavljen v časopisu Jutro leta 1926, prav tako 1. januarja, z zgovornim naslovom Pridiga na novega leta dan o preljubi pameti. Interpret: Boris Ostan, režiser: Alen Jelen, glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc, tonski mojster: Andrej Kocan, urednik oddaje: Matej Juh, Ana Rozman (ponovitev), leto nastanka: 2011.
V Rusiji ob koncu 19. stoletja so bili novoletni obiski nekaj tradicionalnega, neuradno nujnega, marsikdo, na primer pripovedovalec Čehovove zgodbe, pa jih je občutil precej drugače. Zgodba je polna čehovljanskega humorja, celo komike. Prevajalec Marjan Poljanec, interpret Željko Hrs, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstrica zvoka Mirta Berlan, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2022.
Starorimski pisatelj Petronij je živel v Neronovem času in je znan po satiričnem romanu Satirikon. Napisal ga je okoli leta 60, ohranjeni so samo fragmenti, a velja za prvi evropski satirično-komični roman in najboljši antični roman sploh. V pripoved so vložene ljubezenske zgodbe in takšna je tudi tista o efeški vdovi. Prevod Primož Simoniti, interpretacija Gaber Kristjan Trseglav, glasbena oprema Cvetka Bevc, ton in montaža Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker. Literarni nokturno je bil posnet leta 2007.
Pesnik, trgovec in diplomat Geoffrey Chaucer, rojen okrog leta 1340 v Londonu, je kmalu po šolanju zaslovel kot prvi angleški poet, ki se je lahko kosal z italijanskimi in francoskimi renesančnimi dvornimi pesniki. Povest je iz avtorjevega najbolj znanega dela Canterburyjske zgodbe. V knjigi si romarji na poti iz Londona na grob svetega Tomaža Becketa v Canterburyju pripovedujejo različne zgodbe; "Povest gospodinje iz Batha" je jedka satira o gospodinji, ki je pokopala svoje može in obogatela z njihovim imetjem. Prevod Marjan Strojan, interpretacija Maja Sever, glasbena oprema Cvetka Bevc, ton in montaža Jure Culiberg, režija Klemen Markovčič. Oddaja je bila posneta jeseni 2010.
Mineva natanko deset let, od kar nas je zapustil Tomaž Šalamun (1941–2014), ki velja za enega najbolj prelomnih in uveljavljenih slovenskih pesnikov. Od prve pesniške zbirke Poker (samozaložba, 1966) je objavil več deset samostojnih pesniških zbirk. Šalamunova poezija je bila že od začetka zaznamovana s svežino in igrivostjo, pa tudi osebno ikonografijo, kar posebej velja za njegov pesniški prvenec, v katerem pesnik razkrije svojo družino, koprsko lokalno sceno, vsakdanje dogodivščine in drugo. A v njej se zgodi še nekaj, kar v drugi izdaji k tej zbirki zapiše Tomaž Brejc, da se je z njo "začelo veliko socialno osvobajanje jezika, prestop v odprti govor subjekta, ki si je privzemal številne neuporabljene besede ali izraze iz različnih predstavnih pozicij kot nekaj kreativno samoumevnega". In tudi v tem je Poker prelomna zbirka, saj ustvarja "paradigmo odprtega, poliglotskega življenja Slovencev". Interpret Slavko Cerjak, režiserka Elza Rituper, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, urednika oddaje Andrej Arko in Gregor Podlogar, leto nastanka 2001.
Tita Kovač Artemis se je rodila leta 1930 v Novem mestu, umrla je leta 2016. V Novem mestu je živela do leta 1941, ko sta se z materjo preselili v Ljubljano; tam je končala gimnazijo in nato diplomirala iz kemije. Po diplomi je najprej delala kot inženirka kemije, bila je zaposlena na Kemijskem inštitutu v Ljubljani, zatem je bila knjižničarka na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo. Od leta 1970 je živela po večini v Grčiji, delala je kot turistična vodnica po Grčiji in Sveti deželi. Napisala je uspešno knjigo Kemiki skozi stoletja. Pisala je tudi radijske igre in scenarije za izobraževalne oddaje pri RTV. Najbolj znana je kot avtorica zgodovinskih romanov o velikih osebnostih in njihovi vlogi v zgodovini. Pisala je o Valvasorju, Štefanu Dečanskem, Janezu Bleiweisu, prvem grškem predsedniku Capodistriasu. V današnjem Literarnem nokturnu boste slišali odlomek iz knjige Najbogatejši Kranjec iz leta 1979. Gre za biografski roman o baronu Žigi Zoisu, mecenu, mentorju in osrednji osebnosti slovenskega razsvetljenstva. Avtorica Tita Kovač Artemis je v delo vključila vrsto pomembnih osebnosti iz slovenske kulturne, pa tudi znanstvene zgodovine. V odlomku je opisano srečanje med Zoisom in Antonom Tomažem Linhartom. Interpretacija Blaž Šef, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič, režija Saška Rakef in Alen Jelen. Produkcija leta 2024. Redakcija Staša Grahek.
Mistični pejsaži so, kot pravi avtor sam, svojevrstni pesniški dnevnik Braneta Senegačnika, našega največjega sodobnega lirskega pesnika. Tokratni izbor liričnih pejsažev je uglašen z adventnim in božičnim časom, upoveduje pa izkušnjo človeka na samotnem notranjem robu, kjer se mu edino lahko razpira tisto, kar ga sicer brezmejno presega: izvorna skrivnost, globlji smisel našega življenja in bivanja. Režiserka: Saška Rakef; interpret: Matej Puc; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojster zvoka: Matjaž Miklič; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2024.
Neveljaven email naslov