Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Bettina Balàka: Titanik

18.08.2024

Bettina Balàka se je rodila 1966 v Salzburgu, danes pa živi na Dunaju. Piše poezijo, prozo, dramatiko in radijske igre. Za svoje delo je prejela več nagrad, med drugim nagrado Theodorja Körnerja, nagrado mesta Salzburg za poezijo, literarno nagrado Friedricha Schiedla in nagrado Georga Trakla. Leta 2010 je izdala zbirko kratke proze z naslovom Na odprtem morju. Obsega šest zgodb, katerih dogajanje je pogosto umeščeno v preteklost, zgodovina pa se ves čas prepleta s fikcijo. Zgodbe so raznovrstne, njihova rdeča nit pa sta vprašanji etike in svobode. Naslov uvodne zgodbe zbirke je Titanik. Njen glavni protagonist je znanstvenik, ruski botanik, genetik, agronom in geograf Nikolaj Ivanovič Vavilov, ki je v času med vojnama sodil med najpomembnejše botanike na svetu, leta 1940 pa je bil zaradi 'protisovjetske dejavnosti' obsojen na smrt. Umrl je v zaporu v Saratovu, ki je tudi dogajalni prostor zgodbe. Tu v Vavilovo življenje vstopi namestnik direktorja zapora, ki si v skladu s položajem seveda prizadeva, da bi zapornika uničil. Kljub na videz trdi drži pa spoznamo tudi njegovo bolj človeško plat. Pri tem igra pomembno vlogo njegova žena, ki jo seznani z Vavilovo zgodbo. Ženi se Vavilov zasmili, zato moža kljub splošnemu pomanjkanju občasno prosi, naj mu v zapor odnese hrano, s čimer v njem sproži notranji konflikt. Avtorica s popisom zgodb protagonistov na mojstrski način predstavi mehanizme delovanja totalitarne vladavine. Odlomke je izbrala in prevedla Maruša Mugerli Lavrenčič. Interpretira Matej Puc, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Gal Nagode, režija Špela Kravogel, redakcija Tesa Drev Juh, produkcija 2021.


Literarni portret

5 epizod


Predstavitev slovenskih in tujih književnic in književnikov z odlomki iz njihovih del in krajšim spremnim besedilom ali izjavami ustvarjalk in ustvarjalcev.

Bettina Balàka: Titanik

18.08.2024

Bettina Balàka se je rodila 1966 v Salzburgu, danes pa živi na Dunaju. Piše poezijo, prozo, dramatiko in radijske igre. Za svoje delo je prejela več nagrad, med drugim nagrado Theodorja Körnerja, nagrado mesta Salzburg za poezijo, literarno nagrado Friedricha Schiedla in nagrado Georga Trakla. Leta 2010 je izdala zbirko kratke proze z naslovom Na odprtem morju. Obsega šest zgodb, katerih dogajanje je pogosto umeščeno v preteklost, zgodovina pa se ves čas prepleta s fikcijo. Zgodbe so raznovrstne, njihova rdeča nit pa sta vprašanji etike in svobode. Naslov uvodne zgodbe zbirke je Titanik. Njen glavni protagonist je znanstvenik, ruski botanik, genetik, agronom in geograf Nikolaj Ivanovič Vavilov, ki je v času med vojnama sodil med najpomembnejše botanike na svetu, leta 1940 pa je bil zaradi 'protisovjetske dejavnosti' obsojen na smrt. Umrl je v zaporu v Saratovu, ki je tudi dogajalni prostor zgodbe. Tu v Vavilovo življenje vstopi namestnik direktorja zapora, ki si v skladu s položajem seveda prizadeva, da bi zapornika uničil. Kljub na videz trdi drži pa spoznamo tudi njegovo bolj človeško plat. Pri tem igra pomembno vlogo njegova žena, ki jo seznani z Vavilovo zgodbo. Ženi se Vavilov zasmili, zato moža kljub splošnemu pomanjkanju občasno prosi, naj mu v zapor odnese hrano, s čimer v njem sproži notranji konflikt. Avtorica s popisom zgodb protagonistov na mojstrski način predstavi mehanizme delovanja totalitarne vladavine. Odlomke je izbrala in prevedla Maruša Mugerli Lavrenčič. Interpretira Matej Puc, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Gal Nagode, režija Špela Kravogel, redakcija Tesa Drev Juh, produkcija 2021.


08.09.2024

Eduard Mörike - ob 220. obletnici rojstva

Nemški pesnik Eduard Mörike je živel med letoma 1804 in 1875. Ni napisal veliko. Med njegovimi deli omenimo psihološko pretanjeni roman z naslovom Slikar Nolten in povest Mozart na potovanju v Prago. Pomembnejša od proze je njegova poezija. Mörikeja, njegovo življenje in ustvarjanje v Literarnem portretu predstavlja Matej Venier. Prevajalca Matej Venier, Brane Senegačnik, bralca Maja Moll, Matjaž Romih, interpret Saša Tabaković, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonski mojster Matjaž Miklič, režiserka Ana Krauthaker. Posneto leta 2022. Urednici oddaje Tadeja Krečič, Staša Grahek.


01.09.2024

Maylis de Kerangal

Sodobna francoska pisateljica Maylis de Kerangal je napisala kakih dvajset knjig romanov in kratkih zgodb. Je trenutno ena izmed osrednjih pisateljic v Franciji, dobitnica številnih, tudi prestižnih nagrad, po njenem romanu Pokrpajmo žive je nastala tudi gledališka predstava in so posneli film, njena besedila so prevedena v tuje jezike, tudi v slovenščino. Maylis de Kerangal je pred nekaj leti obiskala Ljubljano na povabilo festivala Literature sveta, Fabula 2018 in predstavila svoje najnovejše knjige v slovenščini. Takrat se je s pisateljico pogovarjala Tadeja Krečič, avtorica Literarnega portreta. Prevajalke Jedrt Lapuh Maležič, Ana Barič Moder in Janina Kos, igralca Milan Štefe in Tjaša Železnik, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Urban Gruden, režiserka Ana Krauthaker, urednica Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2018.


25.08.2024

Janet Frame: Kopalna kad

Novozelandska pisateljica in pesnica Janet Frame se je rodila 28. avgusta 1924 v Dunedinu, umrla pa leta 2004. Šolala se je za učiteljico, po letu dni poučevanja v šoli pa je postala skrbnica štirih starejših žensk. Leta 1947 so jo hospitalizirali v bolnišnici za duševno bolne in sedem let je preživela v različnih ustanovah za zdravljenje duševnih bolezni. Prvo knjigo, zbirko kratkih zgodb z naslovom Laguna, je objavila pri 26-ih letih in zanjo dobila več nagrad. Svetovno slavo ji je prinesla avtobiografska trilogija, v kateri je bilo tudi delo Angel za mojo mizo, po katerem so leta 1990 posneli film. V poznejšem življenju se je otresla stigme duševne bolezni; njen opus zajema dvanajst romanov, štiri zbirke kratke proze, knjigo pesmi ter omenjeno avtobiografsko trilogijo. V slovenščino imamo preveden njen roman z naslovom Karpati iz leta 1988 (prevedla ga je Miriam Drev) in zbirko kratkih zgodb z naslovom Vstopate v človeško srce (v prevodu Julije Potrč Šavli). Avtor scenarija in prevajalec Mihael Glavan, interpretka Silva Čušin, bralka Nadja Jarc, tonska mojstrica Gabrijela Čepič, režiserka Mojca Cavazza. Produkcija 1989.


11.08.2024

Saša Stanišić

Čigav si? Tak je naslov romana Saša Stanišića, ki je pred tremi leti izšel pri založbi Mladinska knjiga. Napisan je v nemškem jeziku, čeprav je Saša Stanišič do svojega štirinajstega leta živel v Bosni. Nemški pisatelj bosanskih korenin torej, bi rekli. In prav o tej temi, identiteti, tudi brezsmiselnih oznakah zanjo, o domu in begunstvu, o prednikih in prihodnosti piše Stanišić v izjemni knjigi Čigav si?, za katero je bilo v norveškem časopisu Afterposten mogoče prebrati: "Verjetno najboljša knjiga o življenju beguncev, kar smo jih kdaj prebrali." Avtorica scenarija Nina Gostiša, prevajalka Urška P. Černe, napovedovalka Mateja Perpar, interpret Luka Bokšan, režija Luka Marcen, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Mirta Berlan, urednica oddaje Tadeja Krečič. Posneto leta 2021.


Stran 1 od 1
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov