Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gabrijela Milošič nam je v Lokalnem času nasula štiri zgodbe iz Spodnjega Podravja, v katerih se, počasi a vendarle, premika naprej: o gradnji daljnovoda Cirkovce-Pince, na katerega so se pripravljali kar dve desetletji. Teče pa ne čas, ampak tudi voda. In k sreči se premika tudi na področju protipoplavnih ukrepov. Enako bi lahko rekli tudi z zgodbo, ki se ji reče ptujska obveznica. O poteku tega odseka hitre ceste Ormož-Slovenska Bistrica so se zedinili tudi župani šestih občin ob trasi. Dogovori so bili torej uspešni, s pomenom lepe besede in pogovoriov ter prizadevanji prostovoljcev, ki v času epidemije po haloških gričih razvažajo hrano, pa smo zaključili tokratno oglašanje.
Od daljnovoda do poplavne varnosti
Gabrijela Milošič nam je v Lokalnem času nasula štiri zgodbe iz Spodnjega Podravja, v katerih se počasi, a vendarle premika naprej: o graditvi daljnovoda Cirkovce–Pince, na katero so se pripravljali kar dve desetletji.
Gre za interesni projekt Evropske unije, ne samo Hrvaške, Madžarske in Slovenije, kjer gradijo daljnovod. Dodatnih 80 kilometrov žic in 264 stebrov bo zagotovilo večjo zanesljivost prenosnega energetskega omrežja med državami, omogočena bosta vključevanje obnovljivih virov energije v sistem in dobava elektrike tudi od severnih in vzhodnih držav. Gre za največjo naložbo Elesa v energetsko infrastrukturo v zgodovini podjetja, naložba je vredna 150 milijonov evrov. Petdeset milijonov je za projekt prispevala Evropska unija. Slovenija bo s tem prvič dobila neposredno električno povezavo z Madžarsko.
Teče pa ne samo čas, ampak tudi voda. In k sreči se premika tudi na področju protipoplavnih ukrepov.
Direkcija za vode je izbrala izvajalca, ki bo uredil dodatni protipoplavni rokav reke Drave pri Mali vasi pod gradom Borl. Gre za zaščitni ukrep, ki naj bi prispeval k manjši erozijski ogroženosti državne ceste med Ptujem in mejnim prehodom Zavrč ter nekoliko okrepil tudi poplavno varnost tamkajšnjih ljudi. Drava je od leta 2012, od tako imenovanih stoletnih poplav, povzročila že za več kot sto milijonov evrov škode. Reko namreč zadnja desetletja vse bolj omejujemo. Ponekod smo njena naravna razlivna območja spremenili v kmetijska ali celo zazidljiva zemljišča in nato presenečeno gledamo, ko reka poplavlja in se razliva. Posegi v samo strugo Drave so zaradi varovanja okolja omejeni ali celo prepovedani. V reki se tako nabira prod, gramoz in pogosto prestopa bregove.
Premika se tudi z zgodbo, ki se ji reče ptujska obvoznica. O poteku tega odseka hitre ceste Ormož–Slovenska Bistrica so se zedinili tudi župani šestih občin ob trasi.
Prav trasa ptujske obvoznice pomeni najtrši oreh, ki ga župani doslej nikakor niso mogli streti. Tokrat so se zedinili. Po najnovejšem predlogu naj bi obvoznica potekala na severu mimo odlagališča Gajke, nato bila vkopana pod delom Ptuja, Dravo pa naj bi prečkala po novem dodatnem mostu.
Dogovori so bili torej uspešni, s pomenom lepe besede in pogovori ter prizadevanji prostovoljcev, ki med epidemijo po haloških gričih razvažajo hrano, pa smo končala tokratno oglašanje.
Če kdaj, potem se prav v teh norih časih vse bolj zavedamo, kako pomemben je človek, pa tudi da za lep dan potrebujemo zelo malo. Najbolje to vedo prostovoljci, ki med epidemijo po gričevnatih Halozah razvažajo hrano in skrbijo, da nihče ne ostane osamljen ali pozabljen.
231 epizod
Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.
Gabrijela Milošič nam je v Lokalnem času nasula štiri zgodbe iz Spodnjega Podravja, v katerih se, počasi a vendarle, premika naprej: o gradnji daljnovoda Cirkovce-Pince, na katerega so se pripravljali kar dve desetletji. Teče pa ne čas, ampak tudi voda. In k sreči se premika tudi na področju protipoplavnih ukrepov. Enako bi lahko rekli tudi z zgodbo, ki se ji reče ptujska obveznica. O poteku tega odseka hitre ceste Ormož-Slovenska Bistrica so se zedinili tudi župani šestih občin ob trasi. Dogovori so bili torej uspešni, s pomenom lepe besede in pogovoriov ter prizadevanji prostovoljcev, ki v času epidemije po haloških gričih razvažajo hrano, pa smo zaključili tokratno oglašanje.
Od daljnovoda do poplavne varnosti
Gabrijela Milošič nam je v Lokalnem času nasula štiri zgodbe iz Spodnjega Podravja, v katerih se počasi, a vendarle premika naprej: o graditvi daljnovoda Cirkovce–Pince, na katero so se pripravljali kar dve desetletji.
Gre za interesni projekt Evropske unije, ne samo Hrvaške, Madžarske in Slovenije, kjer gradijo daljnovod. Dodatnih 80 kilometrov žic in 264 stebrov bo zagotovilo večjo zanesljivost prenosnega energetskega omrežja med državami, omogočena bosta vključevanje obnovljivih virov energije v sistem in dobava elektrike tudi od severnih in vzhodnih držav. Gre za največjo naložbo Elesa v energetsko infrastrukturo v zgodovini podjetja, naložba je vredna 150 milijonov evrov. Petdeset milijonov je za projekt prispevala Evropska unija. Slovenija bo s tem prvič dobila neposredno električno povezavo z Madžarsko.
Teče pa ne samo čas, ampak tudi voda. In k sreči se premika tudi na področju protipoplavnih ukrepov.
Direkcija za vode je izbrala izvajalca, ki bo uredil dodatni protipoplavni rokav reke Drave pri Mali vasi pod gradom Borl. Gre za zaščitni ukrep, ki naj bi prispeval k manjši erozijski ogroženosti državne ceste med Ptujem in mejnim prehodom Zavrč ter nekoliko okrepil tudi poplavno varnost tamkajšnjih ljudi. Drava je od leta 2012, od tako imenovanih stoletnih poplav, povzročila že za več kot sto milijonov evrov škode. Reko namreč zadnja desetletja vse bolj omejujemo. Ponekod smo njena naravna razlivna območja spremenili v kmetijska ali celo zazidljiva zemljišča in nato presenečeno gledamo, ko reka poplavlja in se razliva. Posegi v samo strugo Drave so zaradi varovanja okolja omejeni ali celo prepovedani. V reki se tako nabira prod, gramoz in pogosto prestopa bregove.
Premika se tudi z zgodbo, ki se ji reče ptujska obvoznica. O poteku tega odseka hitre ceste Ormož–Slovenska Bistrica so se zedinili tudi župani šestih občin ob trasi.
Prav trasa ptujske obvoznice pomeni najtrši oreh, ki ga župani doslej nikakor niso mogli streti. Tokrat so se zedinili. Po najnovejšem predlogu naj bi obvoznica potekala na severu mimo odlagališča Gajke, nato bila vkopana pod delom Ptuja, Dravo pa naj bi prečkala po novem dodatnem mostu.
Dogovori so bili torej uspešni, s pomenom lepe besede in pogovori ter prizadevanji prostovoljcev, ki med epidemijo po haloških gričih razvažajo hrano, pa smo končala tokratno oglašanje.
Če kdaj, potem se prav v teh norih časih vse bolj zavedamo, kako pomemben je človek, pa tudi da za lep dan potrebujemo zelo malo. Najbolje to vedo prostovoljci, ki med epidemijo po gričevnatih Halozah razvažajo hrano in skrbijo, da nihče ne ostane osamljen ali pozabljen.
Potem ko so v Pomurju pred 8. leti predali namenu pomurski vodovod, je lani vendarle stekla tudi nadgradnja dveh sistemov. Več tisoč prebivalcev na območju gornjeradgonske in murskosoboške upravne enote je namreč izpadlo v prvi fazi projekta oskrbe Pomurja s pitno vodo, ki pa naj bi jo po napovedih dobili še pred koncem tega leta. V nadgradnjo tega največjega kohezijskega projekta so v sistemu C vključene 3 občine, v sistemu B pa kar 9. Med slednjimi največ ljudi težko čaka na vodovod v občini Rogašovci na Goričkem. Več o projektu nadgradnje Vodovodnega sistema B je Lidiji Kosi povedal rogašovski župan Rihard Peurača, ki je tudi koordinator projekta.
Planica se je preoblekla v povsem novo podobo. FIS Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju Planica 2023 je največji športni dogodek v zgodovini Republike Slovenije. Polovico milijarde ljudi po vsem svetu bo slika iz Planice dosegla s pomočjo 130 televizijskih kamer in 2000 predstavnikov medijev. Pričakujejo kar okrog 150 tisoč obiskovalcev iz 70 držav.
V minulih dneh smo po dolgem času dočakali večje količine snega, menda ga je najevč zapadlo na Bloški planoti, znani tudi po hudem mrazu. Tudi tja zavijemo v Lokalnem času z našim dopisnikom Markom Škrljem, ki nas bo spomnil tudi na aktualni Kavč festival in pa na 140-letnico rojstva Maksima Gasparija, ki se je rodil v kraju Selšček pri Cerknici.
BUMfest je in ostaja edini slovenski mednarodni festival tolkalnih skupin. Letos bo svoja vrata odprl petnajstič. Zadnji dve leti je zaradi epidemije odpadel, tako, da so ljubitelji te glasbe že komaj čakali na letošnji januar, festival namreč vedno poteka v prvem mesecu leta. "Ropotanje sredi Žalca" se je začelo pred 17. leti, na kar bo spomnil tudi idejni oče in vodja festivala, Dejan Tamše, v Lokalnem času pa bomo že dan pred začetkom pokukali v dogajanje in med nastopajoče.
V tokratnem Lokalnem času o projektu podprtim z evropskim kohezijskim denarjem, ki je veliko pridobitev prinesel skoraj 50 tisoč prebivalcem petih občin osrednje Dolenjske. S Hidravličnimi izboljšavami vodovodnega sistema so namreč dolgoročno zagotovili zanesljivo oskrbo s kvalitetno pitno vodo. Gre za dobrino, ki jo cenimo predvsem takrat, ko jo primanjkuje. Več pa v pogovoru z dopisnikom Jožetoma Žuro.
Prvi lokalni čas v novem letu bo zavit v meglo. Gremo na Primorsko. Tjaša Škamperle je preverila, kako megleni dnevi vplivajo na cestni, ladijski in letalski promet, pa tudi - sušenje mesnin.
Zadnje dni v letu se stopnjujejo prireditve v okviru veselega decembra. Ljudje se radi družijo, poveselijo, poklepetajo. Po letih, zaznamovanih s covidom, je letos to spet mogoče brez omejitev. Z Nino Brus se bomo sprehodili od Vrhnike do Cerknega in ujeli nekaj prazničnega utripa.
Lokalni čas je tokrat povsem v znamenju - časa. Najprej nekaj o ptujski uri, ki je v marsičem rekorderka, povezana naj bi bila celo s slovitim Leonardom Da Vincijem. Tudi za začetke ptujskega kina je treba čas obrniti daleč nazaj v zgodovino, še vedno pa si z njegovo dejavnostjo marsikdo krajša čas. Gabrijela Milošič nas je v dveh zgodbah odpeljala tudi v Rogaško Slatino. Spomnili smo se na 100-letnico Ele Peroci in obiskali stanovalce Pegazovega doma - kako si krajšajo čas v času srebrnine v laseh? Vabljeni k poslušanju!
Lokalni čas nas je danes peljal v osrčje Slovenije, v Zasavje. Skupaj z našo dopisnico Karmen Štrancar Rajevec smo se sprehodili po praznično okrašenih zasavskih mestih in ugotavljali, kako so se v Litiji v času varčevanja z elektriko lotili prazničnega okraševanja, kako potekajo delavnice peke tradicionalnega poprtnika in iz česa so v rudniku Sitarjevec izklesali jaslice.
Stane Kocutar nas je v tokratnem Lokalnem času peljal skozi zimski Maribor. Na Pohorju že od 26. novembra smučajo na naravnem snegu, kako zadovoljni so ponudniki gostinskih storitev na decembrskih stojnicah v centru? Kaj se je dogajalo v studiu 14 Radia Slovenija 8. decembra leta 1971? In kako je bilo na mednarodnem simpoziju o Karađorđevićih in Slovencih?
V Kapelah, na robu brežiške občine, so domačini, združeni v Kulturnem društvu Kapele, posneli okoli deset filmov o preteklih časih, med njimi pet v nizu Tak ti je tu blu. Začeli so s filmom o svatbi v Kapelah po drugi svetovni vojni, film Od pera do vajkoža, (povštra), Od setve do žetve, lani so predstavili film 'F košnji' ter letos še Ob žetvi in ajnrükanju (odhodu v vojsko). S filmskim zapisom v Kapelah ohranjajo spomine na življenje na kmetih v kapelskem narečju, pristnih oblačilih, obujajo običaje, snemajo v še ohranjenih starih hiškah in gospodarskih poslopjih ter s starimi orodji, obujajo kulinariko tistih časov in ljudsko pesem. Mihaela Blaževič: »Tudi igralci, čeprav vsi naturščiki, se vsi živijo, to so bili njihovi stari starši ali pa njihovi starši in se prav vidi, kako to s čustvi igrajo in zavzeto, vsa čast našim igralcem!« Za scenarij in režijo teh filmov je poskrbela sokrajanka Jožica Penič, ki je oktobra dobila tudi občinsko nagrado Občine Brežice za to udejstvovanje v domačem kraju: »Nagrada pa ni moja, jaz sem jo prevzela v imenu Kapelcev, krajanov, ki so si res to zasluž'li, ker prisluhnejo mojim željam, marsikdaj tudi hudim besedam, ker je tudi to potrebno, oni so si to zasluž'li.« V Kapelah so s filmi res pustili močan pečat času, njihovo vrednost je že leta 2017 prepoznalo tudi Slovensko etnološko društvo in jim podelilo Murkovo priznanje.
Podbreška potica je ena bolj prepoznavnih slovenskih kulinaričnih blagovnih znamk. Redno zmaguje ne le na izborih slovenskih potic, ampak vstopa tudi v svet. Od Vatikana do Strasbourga. O njej pišejo knjige in pesnijo pesmi. Za vse skupaj pa skrbi Interesno združenje Podbreška potica. Aktivni so tudi v kulinaričnem povezovanju. Več o tem pa v tokratnem Lokalnem času, ki ga je v zgodbah Gorenjske ujela Romana Erjavec. Z njo se je pogovarjala Mojca Delač.
V Lokalnem času gremo tokrat na Koroško, pod vznožje Uršlje Gore. Tam namreč že stoletja na plano priteče prav posebna voda, za katero velja, da je zdravilna. Ali je kaj na tem, je raziskovala naša dopisnica za Koroško, Metka Pirc. V radijskem jutru jo je o tem več povprašala Mojca Delač.
S sloganom V znanju in povezovanju je moč zaznamujejo na Goriškem mesec preprečevanja zasvojenosti. S to že tradicionalno pobudo so ustanove in službe s področja preprečevanja, zdravljenja in zmanjševanja škode oziroma posledic zaradi različnih oblik odvisnosti pripravile skozi ves november številne prireditve, predavanja, delavnice in predstavitve svojih dejavnosti. Z Valterjem Pregljem pa v Lokalnem času tudi o Movembru in o Martinovem.
V Poljanah v Poljanski dolini so se na območju nekdanje mogočne baročne cerkve Svetega Martina končala obsežna arheološka izkopavanja, kjer so odkrili najdbe iz treh različnih obdobij, ki so se prepletala na tem arheološkem najdišču: barok, gotika in romanika. Raziskani temelji nekdanje baročne cerkve Sv. Martina v Poljanah nad Škofjo Loko, starejši gotski temelji cerkve s tlakom in sledovi romanske cerkve so izjemen kulturni spomenik. O tem v tokratnem Lokalnem času z Aljano Jocif.
Z dolenjskim dopisnikom Jožetom Žuro smo tokrat obiskali Mirno Peč. V poslopju stare osnovne šole deluje muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka, ki je z obiskom v štirih letih delovanja presegel vsa pričakovanja, v letu dni bodo obnovili del poslopja in postavili še stalno Pavčkovo zbirko in s tem privabili nove skupine obiskovalcev. V osnovni šoli Toneta Pavčka pa spomin na velikega rojaka negujejo z dvema projektoma v katera so vključili učence iz vse Slovenije. Kraj pa se ponaša še z nekaterimi rojaki.
O aktualnem stanju v slovenskem zdravstvu, zlasti v glavnem mestu, veliko govorimo. V tokratnem druženju v Lokalnem času pa smo zavili nazaj in pokukali v razvoj zgodovine zdravstva v Ljubljani. Na jutranji obisk v radijski studio je prišel naš ljubljanski dopisnik Peter Močnik.
V tokratni epizodi nas je Lidija Kosi odpeljala po poteh Pomurske kulinarične dediščine. Se izročilo prenaša na mlajše generacije? Kako je z zdravim prehranjevanjem v severovzhodnem delu Slovenije? In kakšna je žalostna usoda plavajočega mlina na reki Muri v Ižakovcih?
V tokratni epizodi nas je Lidija Kosi odpeljala po poteh Pomurske kulinarične dediščine. Se izročilo prenaša na mlajše generacije? Kako je z zdravim prehranjevanjem v severovzhodnem delu Slovenije? In kakšna je žalostna usoda plavajočega mlina na reki Muri v Ižakovcih?
V tokratni epizodi nas je Lidija Kosi odpeljala po poteh Pomurske kulinarične dediščine. Se izročilo prenaša na mlajše generacije? Kako je z zdravim prehranjevanjem v severovzhodnem delu Slovenije? In kakšna je žalostna usoda plavajočega mlina na reki Muri v Ižakovcih?
Neveljaven email naslov