Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gabrijela Milošič nam je v Lokalnem času nasula štiri zgodbe iz Spodnjega Podravja, v katerih se, počasi a vendarle, premika naprej: o gradnji daljnovoda Cirkovce-Pince, na katerega so se pripravljali kar dve desetletji. Teče pa ne čas, ampak tudi voda. In k sreči se premika tudi na področju protipoplavnih ukrepov. Enako bi lahko rekli tudi z zgodbo, ki se ji reče ptujska obveznica. O poteku tega odseka hitre ceste Ormož-Slovenska Bistrica so se zedinili tudi župani šestih občin ob trasi. Dogovori so bili torej uspešni, s pomenom lepe besede in pogovoriov ter prizadevanji prostovoljcev, ki v času epidemije po haloških gričih razvažajo hrano, pa smo zaključili tokratno oglašanje.
Od daljnovoda do poplavne varnosti
Gabrijela Milošič nam je v Lokalnem času nasula štiri zgodbe iz Spodnjega Podravja, v katerih se počasi, a vendarle premika naprej: o graditvi daljnovoda Cirkovce–Pince, na katero so se pripravljali kar dve desetletji.
Gre za interesni projekt Evropske unije, ne samo Hrvaške, Madžarske in Slovenije, kjer gradijo daljnovod. Dodatnih 80 kilometrov žic in 264 stebrov bo zagotovilo večjo zanesljivost prenosnega energetskega omrežja med državami, omogočena bosta vključevanje obnovljivih virov energije v sistem in dobava elektrike tudi od severnih in vzhodnih držav. Gre za največjo naložbo Elesa v energetsko infrastrukturo v zgodovini podjetja, naložba je vredna 150 milijonov evrov. Petdeset milijonov je za projekt prispevala Evropska unija. Slovenija bo s tem prvič dobila neposredno električno povezavo z Madžarsko.
Teče pa ne samo čas, ampak tudi voda. In k sreči se premika tudi na področju protipoplavnih ukrepov.
Direkcija za vode je izbrala izvajalca, ki bo uredil dodatni protipoplavni rokav reke Drave pri Mali vasi pod gradom Borl. Gre za zaščitni ukrep, ki naj bi prispeval k manjši erozijski ogroženosti državne ceste med Ptujem in mejnim prehodom Zavrč ter nekoliko okrepil tudi poplavno varnost tamkajšnjih ljudi. Drava je od leta 2012, od tako imenovanih stoletnih poplav, povzročila že za več kot sto milijonov evrov škode. Reko namreč zadnja desetletja vse bolj omejujemo. Ponekod smo njena naravna razlivna območja spremenili v kmetijska ali celo zazidljiva zemljišča in nato presenečeno gledamo, ko reka poplavlja in se razliva. Posegi v samo strugo Drave so zaradi varovanja okolja omejeni ali celo prepovedani. V reki se tako nabira prod, gramoz in pogosto prestopa bregove.
Premika se tudi z zgodbo, ki se ji reče ptujska obvoznica. O poteku tega odseka hitre ceste Ormož–Slovenska Bistrica so se zedinili tudi župani šestih občin ob trasi.
Prav trasa ptujske obvoznice pomeni najtrši oreh, ki ga župani doslej nikakor niso mogli streti. Tokrat so se zedinili. Po najnovejšem predlogu naj bi obvoznica potekala na severu mimo odlagališča Gajke, nato bila vkopana pod delom Ptuja, Dravo pa naj bi prečkala po novem dodatnem mostu.
Dogovori so bili torej uspešni, s pomenom lepe besede in pogovori ter prizadevanji prostovoljcev, ki med epidemijo po haloških gričih razvažajo hrano, pa smo končala tokratno oglašanje.
Če kdaj, potem se prav v teh norih časih vse bolj zavedamo, kako pomemben je človek, pa tudi da za lep dan potrebujemo zelo malo. Najbolje to vedo prostovoljci, ki med epidemijo po gričevnatih Halozah razvažajo hrano in skrbijo, da nihče ne ostane osamljen ali pozabljen.
239 epizod
Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.
Gabrijela Milošič nam je v Lokalnem času nasula štiri zgodbe iz Spodnjega Podravja, v katerih se, počasi a vendarle, premika naprej: o gradnji daljnovoda Cirkovce-Pince, na katerega so se pripravljali kar dve desetletji. Teče pa ne čas, ampak tudi voda. In k sreči se premika tudi na področju protipoplavnih ukrepov. Enako bi lahko rekli tudi z zgodbo, ki se ji reče ptujska obveznica. O poteku tega odseka hitre ceste Ormož-Slovenska Bistrica so se zedinili tudi župani šestih občin ob trasi. Dogovori so bili torej uspešni, s pomenom lepe besede in pogovoriov ter prizadevanji prostovoljcev, ki v času epidemije po haloških gričih razvažajo hrano, pa smo zaključili tokratno oglašanje.
Od daljnovoda do poplavne varnosti
Gabrijela Milošič nam je v Lokalnem času nasula štiri zgodbe iz Spodnjega Podravja, v katerih se počasi, a vendarle premika naprej: o graditvi daljnovoda Cirkovce–Pince, na katero so se pripravljali kar dve desetletji.
Gre za interesni projekt Evropske unije, ne samo Hrvaške, Madžarske in Slovenije, kjer gradijo daljnovod. Dodatnih 80 kilometrov žic in 264 stebrov bo zagotovilo večjo zanesljivost prenosnega energetskega omrežja med državami, omogočena bosta vključevanje obnovljivih virov energije v sistem in dobava elektrike tudi od severnih in vzhodnih držav. Gre za največjo naložbo Elesa v energetsko infrastrukturo v zgodovini podjetja, naložba je vredna 150 milijonov evrov. Petdeset milijonov je za projekt prispevala Evropska unija. Slovenija bo s tem prvič dobila neposredno električno povezavo z Madžarsko.
Teče pa ne samo čas, ampak tudi voda. In k sreči se premika tudi na področju protipoplavnih ukrepov.
Direkcija za vode je izbrala izvajalca, ki bo uredil dodatni protipoplavni rokav reke Drave pri Mali vasi pod gradom Borl. Gre za zaščitni ukrep, ki naj bi prispeval k manjši erozijski ogroženosti državne ceste med Ptujem in mejnim prehodom Zavrč ter nekoliko okrepil tudi poplavno varnost tamkajšnjih ljudi. Drava je od leta 2012, od tako imenovanih stoletnih poplav, povzročila že za več kot sto milijonov evrov škode. Reko namreč zadnja desetletja vse bolj omejujemo. Ponekod smo njena naravna razlivna območja spremenili v kmetijska ali celo zazidljiva zemljišča in nato presenečeno gledamo, ko reka poplavlja in se razliva. Posegi v samo strugo Drave so zaradi varovanja okolja omejeni ali celo prepovedani. V reki se tako nabira prod, gramoz in pogosto prestopa bregove.
Premika se tudi z zgodbo, ki se ji reče ptujska obvoznica. O poteku tega odseka hitre ceste Ormož–Slovenska Bistrica so se zedinili tudi župani šestih občin ob trasi.
Prav trasa ptujske obvoznice pomeni najtrši oreh, ki ga župani doslej nikakor niso mogli streti. Tokrat so se zedinili. Po najnovejšem predlogu naj bi obvoznica potekala na severu mimo odlagališča Gajke, nato bila vkopana pod delom Ptuja, Dravo pa naj bi prečkala po novem dodatnem mostu.
Dogovori so bili torej uspešni, s pomenom lepe besede in pogovori ter prizadevanji prostovoljcev, ki med epidemijo po haloških gričih razvažajo hrano, pa smo končala tokratno oglašanje.
Če kdaj, potem se prav v teh norih časih vse bolj zavedamo, kako pomemben je človek, pa tudi da za lep dan potrebujemo zelo malo. Najbolje to vedo prostovoljci, ki med epidemijo po gričevnatih Halozah razvažajo hrano in skrbijo, da nihče ne ostane osamljen ali pozabljen.
Višnja Gora je tretje najstarejše mesto na Dolenjskem. Po Kostanjevici na Krki in Novemu mestu je mestne pravice dobila 9. junija 1478. Simbol mesta je polž, ki je priklenjen z zlato verigo. Gre za legendo, ko je hči višnjegorskega grofa zdravila beneškega viteza ranjenega v bitki pri Sisku in v zahvalo je Beneška kneginja podarila pozlačeno in z diamanti okrašeno polžjo hišico. Višnja Gora je znana tudi po literarnem delu Josipa Jurčiča Kozlovska sodba v Višnji Gori. Humoreska je bila doslej prevedena v kar 13 jezikov in je najbolj prevajano Jurčičevo delo. Višnja Gora pa je tudi rojstni kraj kranjske čebele in v ta namen v tem mestecu staro šolo preurejajo v Hišo kranjske čebele, kjer bo del namenjen sodobni predstavitvi dogajanja na bližnje gradu Podsmreka iz katerega so lastnosti in ime kranjske čebele ponesli v svet. V Hiši bo tudi hostel z nastanitvami v obliki satovja in z delno stekleno streho, ki bo omogočala pogled na vse strani. Vse to in še kaj več v današnjem Lokalnem času z dolenjskim dopisnikom Jožetom Žuro.
Športno plezanje ima v Sloveniji iz leta v leto več privržencev, tistih, ki so jim v izziv strme stene, bodi si v zaprtih prostorih ali na prostem. Po ocenah Planinske zveze Slovenije se s športnim plezanjem pri nas ukvarja okrog 20 tisoč ljudi, ki jim je na voljo kakšnih 115 plezališč, s številnimi, skupaj jih je v Sloveniji več kot 5 tisoč, plezalnimi smermi. Seveda so najbolj poznana naravna plezališča na Kraškem robu in v Alpah. Z bogato in pestro ponudbo plezališč na prostem pa se lahko pohvalijo tudi v Zasavju. Več o tem v tokratnem Lokalnem času s Karmen Štrancar Rajevec
Z rastlinskim popisom soteske Vintgar so ugotovili, da je rastlinstvo na majhnem območju od 500 do 700 višinskih metrov izjemno bogato. Popisali so 540 rastlinskih vrst. V sami soteski raste 22 zavarovanih rastlin, 13 jih je na rdečem seznamu, med njimi tudi orhideje. Ob Radovni so med drugim popisali tudi invazivni rastlini: japonski dresnik in vlažno nedotiko. Vse to in odločilne ekološke dejavnike, ki označujejo rastlinske združbe v Vintgarju, so strokovnjaki Igor Dakskobler, Iztok Sajko, Urban Šilc in Branko Vreš strnili v priročni knjižici Rastje in rastlinstvo soteske Vintgar. Tako so po 120 -ih letih nadgradili delo ljubiteljskega botanika Jana Šaferja, ki je takrat naštel 43 rastlinskih vrst.
Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.
Tržaško cesto v Postojni bodo v prihodnjem letu, prenova bo stekla konec maja, obnavljali, še prej pa bo za štiri konce tednov postala odprta ullica- ulica nasmejanih ljudi. V prihodnje naj bi postala bolj prijazna predvsem za pešce in kolesarje. Kolesarjenje je v Postojni priljubljeno in prav v teh dneh pripravljajo že 2. koronaizziv - kolesarsko turo po skrajnih mejah občine Postojna. Tura vas bo peljala tudi skozi Planino pri Rakeku, kjer si že več let prizadevajo, da bi obnovili kamniti most čez reko Unico. Več o vsem tem v tokratnem Lokalnem času naša dopisnica Sabrina Mulec.
Na 1114 metrov visoki Slivnici na odprtje čaka prenovljeni dom, sicer ena najbolj obiskanih točk v tem delu Slovenije. Dom sta pred enim letom od občine najela Marija Kočivnik in Robert Polajžer. O prenovi, načrtovani ponudbi in izzivih ter idejah sta se pogovarjala z Markom Škrljem, ki je na Slivnici v radijski mikrofon ujel tudi izkušnje dveh pohodnikov, ki se na to priljubljeno točko odpravita vsak dan. Zavili pa smo tudi v Kostel, kjer je vodenje tamkajšnjega Zavoda za kulturo in turizem pred meseci prevzela Natalie Lisac, za našo oddajo pa je več povedala o novem obsežnem projektu, ustanavljajo namreč Turistični park Kostel.
Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.
Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.
Kozjanski regijski park je območje Nature 2000, kjer so lani začeli izvajati sedemletni projekt LIFE Amphicon z naslovom Varstvo dvoživk in obnova njihovih habitatov. Na območju Trebč bodo do leta 2023 v Kolarjevi domačiji, ki je te dni dobila novo slamnato streho, uredili informacijski center za dvoživke. Ob bližnjem ribniku pa še učno pot, saj ga letno obišče med pet in osem tisoč dvoživk in mresti v njem. Zato jim bodo v prihodnjih letih uredili trajne ograje in podhode pod cesto, zdaj tam žabice varujejo tako, da jih že 23 let prenašajo ročno čez cesto. V okviru projekta v Jovsih pri Kapelah na mokrotnih travnikih urejajo prve mlake za dvoživke, predvsem nižinskega urha, podobne bodo v prihodnjih letih uredili tudi na Bohorju.
»Planica, Planica, snežena kraljica, le kdo je ne pozna, lepoto iz snega …« je znan Avsenikov napev, ki ga zagotovo pozna skoraj vsak Slovenec. Tako kot skoraj vsak ve za čudovito dolino pod Poncami, ki je v zadnjih letih doživela pravi razcvet, njeno slavo pa vsako leto v svet ponesejo odmevne prireditve. Te običajno privabijo več deset tisoč ljudi, v najboljših letih si je planiški konec tedna živo ogledalo tudi 60 tisoč obiskovalcev. A letošnje leto seveda ni najboljše, ampak najslabše, pravijo domačini, planiški delavci in organizatorji in upamo, da mine, brez okužb in zapletov in se nikoli več ne povrne. V Lokalni čas se nam je tokrat oglasila Romana Erjavec.
Osrednje mariborsko prostovoljno gasilsk društvo praznuje 150 let, zato nas je Stane Kocutar odpeljal v zgodovino društva, ki domuje znotraj starega mestnega jedra Maribora.Kulture žejno dušo pa lahko pogasi poezija, zato smo se v Lokalnem času ustavili tudi pri nedelji, ko se na svetovni dan poezije tudi v Mariboru ne bodo izneverili tradiciji prebiranja pesmi.
Na Polzeli, kjer so pred tremi leti v tamkajšnji tovarni nogavic ugasnii še zadnje stroje, nastaja muzej nogavičarstva. Uredili ga bodo v nekdanjem skladišču v bližini gradi Komenda. O tem, zgodovini in obetih prihodnosti v tokratnem Lokalnem času Matija Mastnak.
Slovenija je letos Evropska gastronomska regija in pomemben delež v tem projektu zagotovo lahko prispeva tudi Pomurje ali natančneje Prekmurje. Tam so namreč že pred 2.desetletjema ustanovili Društvo za promocijo in zaščito prekmurskih dobrot, ustvarili blagovno znamko Diši po Prekmurju, pred časom pa na noge postavili še združenje Gourmet over Mura. Pobudnik za vse našteto je bil znani prekmurski podjetnik Janez Janko Kodila, ki je pred leti v Markišavcih pri Murski Soboti prevzel družinsko mesarijo, danes pa njihove prekmurske šunke dišijo tudi na Japonskem.Kljub številnim nagradam in priznanjem tako za svoje delo kot za izdelke Kodila še vedno stavi na domačo in naravi prijazno pridelavo hrane in veliko napora usmerja v povezovanje lokalnih ponudnikov.V tokratni Lokalni čas se nam je z zgodbami oglasila Lidija Kosi.
Naivno bi bilo trditi, da Ikeine prodajalne pri nas ne bi bilo, če velika imena slovenske lesne predelovalne industrije ne bi vzela žalostnega konca. Vseeno pa velja spomniti na čase, ko smo se Slovenci lahko upravičeno kitili s produkcijo pohištva, ki je bilo cenjeno tudi po svetu. Četudi gozdovi pokrivajo več kot 60 odstotkov našega ozemlja, za Finsko in Švedsko smo tretja najbolj gozdnata država Evropske unije, se zdi, da ne znamo izkoristiti tega naravnega bogastva, ki ga imamo v izobilju. Od osamosvojitve dalje je propadla večina lesnopredelovalnih podjetij pri nas. Osrednjeslovenska regija danes tvori približno 15% trga lesnopredelovalne industrije, njeni začetki pa segajo že daleč v zgodovino. Lokalni čas tokrat zavrtimo v preteklost in s pomočjo zgodovinarja dr. Davida Petelina prečešemo razvoj lesnopredelovalne industrije v Ljubljani in njeni bližnji ter daljni okolici.
V tokratni epizodi rubrike Lokalni čas smo se preselili v najsevernejšo slovensko regijo, na Koroško, natančneje v Dravograd. Če se malo pošalimo lahko rečemo, da v tej občini določajo točen srednjeevropski čas. A v tem je tudi kar nekaj resnice, saj skozi Dravograd, tako kot še nekaj drugih slovenskih krajev, teče 15. poldnevnik. Za še posebno točen čas v tokratnem lokalnem času je poskrbela Metka Pirc.
V tokratni epizodi rubrike Lokalni čas smo se preselili v najsevernejšo slovensko regijo, na Koroško, natančneje v Dravograd. Če se malo pošalimo lahko rečemo, da v tej občini določajo točen srednjeevropski čas. A v tem je tudi kar nekaj resnice, saj skozi Dravograd, tako kot še nekaj drugih slovenskih krajev, teče 15. poldnevnik. Za še posebno točen čas v tokratnem lokalnem času je poskrbela Metka Pirc.
V tokratni epizodi rubrike Lokalni čas smo se preselili v najsevernejšo slovensko regijo, na Koroško, natančneje v Dravograd. Če se malo pošalimo lahko rečemo, da v tej občini določajo točen srednjeevropski čas. A v tem je tudi kar nekaj resnice, saj skozi Dravograd, tako kot še nekaj drugih slovenskih krajev, teče 15. poldnevnik. Za še posebno točen čas v tokratnem lokalnem času je poskrbela Metka Pirc.
V tokratni epizodi rubrike Lokalni čas smo se preselili v najsevernejšo slovensko regijo, na Koroško, natančneje v Dravograd. Če se malo pošalimo lahko rečemo, da v tej občini določajo točen srednjeevropski čas. A v tem je tudi kar nekaj resnice, saj skozi Dravograd, tako kot še nekaj drugih slovenskih krajev, teče 15. poldnevnik. Za še posebno točen čas v tokratnem lokalnem času je poskrbela Metka Pirc.
V tokratni epizodi rubrike Lokalni čas smo se preselili v najsevernejšo slovensko regijo, na Koroško, natančneje v Dravograd. Če se malo pošalimo lahko rečemo, da v tej občini določajo točen srednjeevropski čas. A v tem je tudi kar nekaj resnice, saj skozi Dravograd, tako kot še nekaj drugih slovenskih krajev, teče 15. poldnevnik. Za še posebno točen čas v tokratnem lokalnem času je poskrbela Metka Pirc.
Tokrat smo se v Lokalnem času ustavili v Spodnjem podravju, od koder se nam je oglasila Gabrijela Milošič. Od razstave Arjana Pregla do peke krofov v pustnem času. In seveda kurentov.
Neveljaven email naslov