Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Adam Bohorič je za Krčane izredno pomembna osebnost, rodil se je v bližnji Brestanici leta 1520, v Krškem ustanovil šolo in deloval kot učitelj, pri katerem se je šolal tudi Jurij Dalmatin. V Krškem z Bohoričevim letom obeležujejo 500. obletnici rojstva Adama Bohoriča, utemeljitelja slovenskega jezika in prve spisane slovnice v 16. st.. Številne dogodke so načrtovali v tem letu, a jih zaradi epidemije prestavljajo na čas, ko bodo kulturne ustanove znova odprte. Bohoričevo leto zato podaljšujejo v letu 2021. V začetku leta so uspeli izdati spominsko poštno znamko - 500 let rojstva Adama Bohoriča. O tem v pogovoru z dopisnico Suzano Vahtarič, ki bo v zgodbo pripeljala tudi bibliobus in 180 brežiške pošte.
Z dopisnico Suzano Vahtarič iz Posavja o Bohoričevem letu
Adam Bohorič je za Krčane izredno pomembna osebnost, rodil se je v bližnji Brestanici leta 1520, v Krškem ustanovil šolo in deloval kot učitelj, pri katerem se je šolal tudi Jurij Dalmatin.
V Krškem z Bohoričevim letom zaznamujejo 500. obletnico rojstva Adama Bohoriča, utemeljitelja slovenskega jezika in prve spisane slovnice v 16. stoletju. Številne dogodke so načrtovali v tem letu, a jih zaradi epidemije prestavljajo na čas, ko bodo kulturne ustanove znova odprte. Bohoričevo leto zato podaljšujejo v leto 2021. V začetku leta jim je uspelo izdati spominsko poštno znamko, 500 let od rojstva Adama Bohoriča.
Direktorica Kulturnega doma Krško Darja Planinc: "Moram pa poudariti, da je osrednji cilj Bohoričevega leta vendarle dosežen, to je izdaja stripa, ki predstavlja delo Bohoriča in slovenskih reformatorjev, in če kaj, je potem v tem času branje edina dejavnost, ki ni prepovedana, ampak zelo zaželena in strip je ugledal luč dan pred dnevom reformacije in je ta hip eno najbolj prodajanih knjižnih del, kar nas zelo veseli."
Koordinator projekta Žiga Kump iz Kulturnega doma Krško: "Kot smo videli, je v Cankarjevem letu Zavod Škrateljc izdal precej odmeven projekt Cankar v stripu, zato smo se obrnili na Zavod in hitro ugotovili, da imamo odlično idejo in okoli sebe zbrali to ekipo; Boštjana Gorenca - Pižama, Jaka Vukotiča in dr. Kozma Ahačiča, začeli snovati koncept stripa in tako je ta strip nastajal. Na eni strani spremljamo zgodbo Adama Bohoriča in Jurija Dalmatina, njuno osebno in profesionalno življenjsko pot, skozi to, speto z njunima usodama, tudi zgodbo o dveh temeljnih delih, ki so utemeljevali slovenski knjižni jezik, z Dalmatinovim prevodom Biblije in z Bohoričevo slovnico, skratka to je ta finale te stripovske zgodbe."
Zaživela potujoča knjižnica
Dobrodošla novost v Posavju v tem času omejevanja gibanja je potujoča knjižnica, ki so jo na pot pospremili oktobra, tako pridejo knjige skoraj do domačih vrat. Posavski bibliobus je poseben, edinstven projekt, ker združuje pet posavskih občin in njune štiri knjižnice (Valvasorjevo Knjižnico Krško, Knjižnico Brežice, Knjižnico Sevnica in Knjižnico Laško). Nedavno je ob Tednu splošnih knjižnic posavska potujoča knjižnica prejela nagrado Združenja splošnih knjižnic.
Sto osemdeset let pošte v Brežicah
V Posavskem muzeju Brežice je na ogled razstava ob 180. obletnici prve pošte v Brežicah, ki so jo pripravili člani Društva zbirateljev Verigar Brežice Franjo B. Gregl, Vekoslav Krahulec, Gregor Avsec in Aleksander Rožman, ki je tudi pobudnik zaznamovanja jubileja. Razstava je bila odprta 1. decembra, na dan, ko je bila leta 1840 ustanovljena pošta v Brežicah, ki je imela prvi sedež prav v gradu.
Ob tem so bili izdani tudi priložnostna znamka in žig, ki so del razstave, na ogled so žigi brežiške pošte od njenih začetkov do danes, in filatelistični kolaž z brežiškimi starejšimi in novejšimi motivi na razglednicah, ter stare kuverte, dopisnice in službene dopisnice z različnimi vrstami žigov.
231 epizod
Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.
Adam Bohorič je za Krčane izredno pomembna osebnost, rodil se je v bližnji Brestanici leta 1520, v Krškem ustanovil šolo in deloval kot učitelj, pri katerem se je šolal tudi Jurij Dalmatin. V Krškem z Bohoričevim letom obeležujejo 500. obletnici rojstva Adama Bohoriča, utemeljitelja slovenskega jezika in prve spisane slovnice v 16. st.. Številne dogodke so načrtovali v tem letu, a jih zaradi epidemije prestavljajo na čas, ko bodo kulturne ustanove znova odprte. Bohoričevo leto zato podaljšujejo v letu 2021. V začetku leta so uspeli izdati spominsko poštno znamko - 500 let rojstva Adama Bohoriča. O tem v pogovoru z dopisnico Suzano Vahtarič, ki bo v zgodbo pripeljala tudi bibliobus in 180 brežiške pošte.
Z dopisnico Suzano Vahtarič iz Posavja o Bohoričevem letu
Adam Bohorič je za Krčane izredno pomembna osebnost, rodil se je v bližnji Brestanici leta 1520, v Krškem ustanovil šolo in deloval kot učitelj, pri katerem se je šolal tudi Jurij Dalmatin.
V Krškem z Bohoričevim letom zaznamujejo 500. obletnico rojstva Adama Bohoriča, utemeljitelja slovenskega jezika in prve spisane slovnice v 16. stoletju. Številne dogodke so načrtovali v tem letu, a jih zaradi epidemije prestavljajo na čas, ko bodo kulturne ustanove znova odprte. Bohoričevo leto zato podaljšujejo v leto 2021. V začetku leta jim je uspelo izdati spominsko poštno znamko, 500 let od rojstva Adama Bohoriča.
Direktorica Kulturnega doma Krško Darja Planinc: "Moram pa poudariti, da je osrednji cilj Bohoričevega leta vendarle dosežen, to je izdaja stripa, ki predstavlja delo Bohoriča in slovenskih reformatorjev, in če kaj, je potem v tem času branje edina dejavnost, ki ni prepovedana, ampak zelo zaželena in strip je ugledal luč dan pred dnevom reformacije in je ta hip eno najbolj prodajanih knjižnih del, kar nas zelo veseli."
Koordinator projekta Žiga Kump iz Kulturnega doma Krško: "Kot smo videli, je v Cankarjevem letu Zavod Škrateljc izdal precej odmeven projekt Cankar v stripu, zato smo se obrnili na Zavod in hitro ugotovili, da imamo odlično idejo in okoli sebe zbrali to ekipo; Boštjana Gorenca - Pižama, Jaka Vukotiča in dr. Kozma Ahačiča, začeli snovati koncept stripa in tako je ta strip nastajal. Na eni strani spremljamo zgodbo Adama Bohoriča in Jurija Dalmatina, njuno osebno in profesionalno življenjsko pot, skozi to, speto z njunima usodama, tudi zgodbo o dveh temeljnih delih, ki so utemeljevali slovenski knjižni jezik, z Dalmatinovim prevodom Biblije in z Bohoričevo slovnico, skratka to je ta finale te stripovske zgodbe."
Zaživela potujoča knjižnica
Dobrodošla novost v Posavju v tem času omejevanja gibanja je potujoča knjižnica, ki so jo na pot pospremili oktobra, tako pridejo knjige skoraj do domačih vrat. Posavski bibliobus je poseben, edinstven projekt, ker združuje pet posavskih občin in njune štiri knjižnice (Valvasorjevo Knjižnico Krško, Knjižnico Brežice, Knjižnico Sevnica in Knjižnico Laško). Nedavno je ob Tednu splošnih knjižnic posavska potujoča knjižnica prejela nagrado Združenja splošnih knjižnic.
Sto osemdeset let pošte v Brežicah
V Posavskem muzeju Brežice je na ogled razstava ob 180. obletnici prve pošte v Brežicah, ki so jo pripravili člani Društva zbirateljev Verigar Brežice Franjo B. Gregl, Vekoslav Krahulec, Gregor Avsec in Aleksander Rožman, ki je tudi pobudnik zaznamovanja jubileja. Razstava je bila odprta 1. decembra, na dan, ko je bila leta 1840 ustanovljena pošta v Brežicah, ki je imela prvi sedež prav v gradu.
Ob tem so bili izdani tudi priložnostna znamka in žig, ki so del razstave, na ogled so žigi brežiške pošte od njenih začetkov do danes, in filatelistični kolaž z brežiškimi starejšimi in novejšimi motivi na razglednicah, ter stare kuverte, dopisnice in službene dopisnice z različnimi vrstami žigov.
Celjski dopisnik Matija Mastnak nas je tokrat odpeljal v bližino Slovenskih Konjic, kjer stoji Žička kartuzija. Državni zbor je za obnovo ostankov iz 12. stoletja že marca namenil dva milijona evrov, a so začetek del zaradi epidemije morali prestaviti za nekaj mescev. S pripravljalnimi deli so zdaj le začeli. Samostan, ki je propadal več stoletji, po malem obnavljajo zadnja tri desetletja, a za prenovo propadajoče cerkve Svetega Janeza Krstnika, ki bi se lahko kmalu celo podrla, do zdaj ni bilo denarja. Dela bodo potekala slabi dve leti.
Na prekmurski ravnici plesali brez folklornega festivala. V Beltincih so namreč zaradi epidemioloških razmer odpovedali 50. mednarodni folklorni festival.
V tokratni rubriki Lokalni čas smo se odpravili na Koroško, kjer letos praznujejo 400– letnico železarstva v Mežiški dolini. Gre za pomembno prelomnico, ki je zaznamovala življenje v tej dolini, čeprav je bila prisotna tudi drugod na Koroškem. Hkrati tudi ta del zgodovine odstira, kako ključno vlogo imajo prometne povezave za prihodnost gospodarstva. Za vse, ki se odpravljate na Koroško pa je dopisnica Metka Pirc pripravila tudi kakšen namig, kje se ustaviti in občudovati to dediščino.
Ogled slovenske prestolnice z gladine Ljubljanice ima poseben čar. Številni – predvsem tujci – si želijo to doživeti s plovbo po reki na eni od turističnih ladjic, ali pa se odločijo za supanje ali veslanje po njej. Višek sezone je običajno poletje, a je letos zaradi koronavirusa Ljubljanica tako rekoč prazna v primerjavi s prejšnjimi leti. To je hud udarec tudi za turistične ladjice; prevozniki pravijo, da je upad prometa tudi do 90-odstoten. Občina in Ljubljanski potniški promet medtem načrtujeta, da bi septembra med Žitnim mostom in Livado ladjica prvič zaplula tudi po redni liniji; vožnjo bi – tako kot mestne avtobuse – plačevali z Urbano. Turistični prevozniki na Ljubljanici opozarjajo, da bi zaradi nekonkurenčne cene zanje to lahko pomenilo veliko izgubo dohodka. Bojijo se predvsem tega, da bi velik interes za redno linijo zaradi nizke cene izkazali tudi tuji turisti, ki se zdaj zelo radi vozijo s turističnimi prevozniki, ki pa prevoze ponujajo za okoli 10 evrov. Dvomijo pa tudi, da bi linija zaradi razmer na reki, ki se lahko hitro spremenijo, res lahko bila redna.
Iz Podravja se nam je oglasila Gabrijela Milošič, nas najprej odpeljala do zgodbe o hitri cesti, vprašali smo se tudi ali se kaj boljši časi obetajo vodovodu v Podravju, sredi žetvene sezone pa smo obiskali tudi Mlin Korošec, ki ima dvestoletno zgodovino.
Tokrat je lokalni čas na Obali v radijske minute ujela Lea Širok. Seveda smo, začetku poletnih počitnic primerno, najprej naredili nekaj zamahov v morju, preverili kako so na julij in avgust pripravljene plaže, se spomnili na Tartinijevo leto, ki je zaradi pandemije na žalost doživelo okrnjeno izvedbo, privoščili pa smo si tudi hobotnice v Kopru in se odpeljali z barko od Ankarana do Pirana. Seveda pa nismo pozabili na Kraljico morja, ki se je po znanih podatkih kot prva trabakula, leta 1992 iz Izole odpravila na pot čez Atlantik. V Piranu je na ogled njena replika.
Začetek prve poletne turistične sezone v edinem dolenjsko belokranjskem smučarskem središču na Gačah nad Črmošnjicami je več kot vzpodbuden. Ob lepem vremenu se v centru vsak konec tedna zbere skoraj tisoč obiskovalcev, ki uživajo v rekreativnih dejavnostih in dobri kulinariki.Občina Ivančna Gorica si želi, da bi prihodnje leto v Sloveniji razglasili za Jurčičevo leto, saj bo kar nekaj okroglih jubilejev povezanih z našim prvim romanopiscem Josipom Jurčičem. V Beli krajini pa skrbijo za varovanje črne človeške ribice, ki po doslej znanih podatkih prebiva le v kraškem podzemlju pri Črnomlju. Več o tem v pogovoru z dopisnikom Jožetom Žuro.
Ob besedi Zasavje še vedno večina izmed nas, čeprav je že skoraj desetletje od kar so iz nedrji zemlje izkopali zadnji premog, pomislimo na rudarje in rudarstvo, ki je bilo več kot 200 let temelj življenja in razvoja regije oziroma krajev in mest, ki so v ozkih dolinah nastali prav zaradi črnega zlata. Z zaprtjem rudnikov, se je v zasavskih dolinah marsikaj spremenilo. Koliko rudarske dediščine je v krajih ostalo, in kakšne načrte še imajo pa smo izvedeli ob tokratnem obisku Zasavja od koder se je oglasila Karmen Štrancar Rajevec
Marko Škrlj se je v Lokalnem času ustavil pri novem oskrbniku doma na Slivnici in poizvedel, kdaj bo na Igu zraslo koliščarsko naselje.
"Za vse analogne romantike v digitalnem času" je rekla naša idrijska dopisnica Nina Brus in se odpravila raziskovat, kdo navija uro na gradu Gewerkenegg v Idriji, ki krasi stolp na gradu in že več kot stoletje kaže čas v tem rudarskem mestu. V obdobju epidemije se je nekajkrat ustavila - zakaj? Tudi to smo raziskali!
Ta teden je tesno povezan z okoljskimi dnevi. 21. maj je Evropski dan Nature 2000, 22. maj Mednarodni dan biotske raznovrstnosti, poteka Teden slovenskih parkov. V naši državi v vseh državnih zavarovanih območjih varujejo divje opraševalce. Slovenija pa je bila vključena tudi v triletni projekt speciAlps. Ohranjanje narave, prepoznavanje raznovrstnosti in odgovoren odnos do okolja so cilji, ki so povezali pet pilotnih regij iz Avstrije, Francije, Italije in Slovenije. Tudi o tem nam je v jutranjem potepu prek travnikov in parkov več povedala Aljana Jocif.
Neveljaven email naslov