Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tržaško cesto v Postojni bodo v prihodnjem letu, prenova bo stekla konec maja, obnavljali, še prej pa bo za štiri konce tednov postala odprta ullica- ulica nasmejanih ljudi. V prihodnje naj bi postala bolj prijazna predvsem za pešce in kolesarje. Kolesarjenje je v Postojni priljubljeno in prav v teh dneh pripravljajo že 2. koronaizziv - kolesarsko turo po skrajnih mejah občine Postojna. Tura vas bo peljala tudi skozi Planino pri Rakeku, kjer si že več let prizadevajo, da bi obnovili kamniti most čez reko Unico. Več o vsem tem v tokratnem Lokalnem času naša dopisnica Sabrina Mulec.
Dobila bo tudi kolesarjem in pešcem prijaznejšo podobo
Tržaška cesta v središču Postojne ne more več kljubovati prometu, stisnjena je med hiše in popolnoma neugledna. Zato jo bodo obnovili in v dobrem letu naj bi dobila povsem novo podobo. Tako, kot si jo zasluži. Preden pa jo bodo začeli obnavljati, bo za štiri konce tednov postala odprta ulica – ulica nasmejanih ljudi, prijazna kolesarjem in pešcem in malo manj prijazna avtomobilistom. S tem bi radi dosegli, da bi več ljudi kolesarilo in pešačilo. Poleg tega pa izkušnje pričajo o tem, da so take ulice ljudem všeč in posledično ponovno oživijo.
Ob petkih bodo pred TPC Primorka organizirali točko »Poljubi in odpelji«, kjer bo šolarje pričakal pešbus, ki jih bo odpeljal proti šoli, po Tržaški pa bo vozil tudi bicivlak – kolesarsko različico pešbusa. Ob sobotah bo Tržaška cesta odprta ulica cel dan, na njej pa bodo izvajali zanimiv in pester program.
Po obnovi bo na Tržaški cesti promet omejen, prednost na njej pa bodo imeli pešci in kolesarji. Kolesarjenje je na Postojnskem tudi sicer dokaj priljubljeno. V prvem valu epidemije so organizirali prvi koronaizziv – koronaturo po skrajnih mejah občine Postojna, prav v teh dneh pripravljajo drugega. Vsa navodila bodo zainteresirani dobili po elektronski pošti, objavljena pa so tudi na spletni strani http://www.bikeslovenia.si . Pobudnik, turno-kolesarski vodnik Bike Slovenija Tomaž Penko, bo z vse tiste, ki jim poti in stezice ter vlake niso najbližje in se bojijo, da se ne bi izgubili, 15. maja priredil tudi vodeno koronaturo.
Pot bo kolesarje vodila tudi skozi Planino pri Rakeku, kjer bi radi obnovili kamnit most čez reko Unico, ki so ga zgradili 1763, kar piše tudi na vanj vgrajeni ploščici, vodi pa do enega nekdaj najlepših dvorcev v Sloveniji, gradu Haasberg oziroma Hošperk.
Omenjeni most pa povzroča sive lase predvsem voznikom – je namreč del ceste, ki Planino povezuje z avtocesto. V vseh teh letih je postal preozek za sodobni promet. Sive lase pa povzroča tudi tistim, ki bi ga radi prenovili, kajti gre za kulturno dediščino, Naturo 2000 in še kaj. Kot vendarle kaže, so našli kompromisno rešitev, napravili naj bi novega, tega pa pustili nedotaknjenega.
231 epizod
Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.
Tržaško cesto v Postojni bodo v prihodnjem letu, prenova bo stekla konec maja, obnavljali, še prej pa bo za štiri konce tednov postala odprta ullica- ulica nasmejanih ljudi. V prihodnje naj bi postala bolj prijazna predvsem za pešce in kolesarje. Kolesarjenje je v Postojni priljubljeno in prav v teh dneh pripravljajo že 2. koronaizziv - kolesarsko turo po skrajnih mejah občine Postojna. Tura vas bo peljala tudi skozi Planino pri Rakeku, kjer si že več let prizadevajo, da bi obnovili kamniti most čez reko Unico. Več o vsem tem v tokratnem Lokalnem času naša dopisnica Sabrina Mulec.
Dobila bo tudi kolesarjem in pešcem prijaznejšo podobo
Tržaška cesta v središču Postojne ne more več kljubovati prometu, stisnjena je med hiše in popolnoma neugledna. Zato jo bodo obnovili in v dobrem letu naj bi dobila povsem novo podobo. Tako, kot si jo zasluži. Preden pa jo bodo začeli obnavljati, bo za štiri konce tednov postala odprta ulica – ulica nasmejanih ljudi, prijazna kolesarjem in pešcem in malo manj prijazna avtomobilistom. S tem bi radi dosegli, da bi več ljudi kolesarilo in pešačilo. Poleg tega pa izkušnje pričajo o tem, da so take ulice ljudem všeč in posledično ponovno oživijo.
Ob petkih bodo pred TPC Primorka organizirali točko »Poljubi in odpelji«, kjer bo šolarje pričakal pešbus, ki jih bo odpeljal proti šoli, po Tržaški pa bo vozil tudi bicivlak – kolesarsko različico pešbusa. Ob sobotah bo Tržaška cesta odprta ulica cel dan, na njej pa bodo izvajali zanimiv in pester program.
Po obnovi bo na Tržaški cesti promet omejen, prednost na njej pa bodo imeli pešci in kolesarji. Kolesarjenje je na Postojnskem tudi sicer dokaj priljubljeno. V prvem valu epidemije so organizirali prvi koronaizziv – koronaturo po skrajnih mejah občine Postojna, prav v teh dneh pripravljajo drugega. Vsa navodila bodo zainteresirani dobili po elektronski pošti, objavljena pa so tudi na spletni strani http://www.bikeslovenia.si . Pobudnik, turno-kolesarski vodnik Bike Slovenija Tomaž Penko, bo z vse tiste, ki jim poti in stezice ter vlake niso najbližje in se bojijo, da se ne bi izgubili, 15. maja priredil tudi vodeno koronaturo.
Pot bo kolesarje vodila tudi skozi Planino pri Rakeku, kjer bi radi obnovili kamnit most čez reko Unico, ki so ga zgradili 1763, kar piše tudi na vanj vgrajeni ploščici, vodi pa do enega nekdaj najlepših dvorcev v Sloveniji, gradu Haasberg oziroma Hošperk.
Omenjeni most pa povzroča sive lase predvsem voznikom – je namreč del ceste, ki Planino povezuje z avtocesto. V vseh teh letih je postal preozek za sodobni promet. Sive lase pa povzroča tudi tistim, ki bi ga radi prenovili, kajti gre za kulturno dediščino, Naturo 2000 in še kaj. Kot vendarle kaže, so našli kompromisno rešitev, napravili naj bi novega, tega pa pustili nedotaknjenega.
Adam Bohorič je za Krčane izredno pomembna osebnost, rodil se je v bližnji Brestanici leta 1520, v Krškem ustanovil šolo in deloval kot učitelj, pri katerem se je šolal tudi Jurij Dalmatin. V Krškem z Bohoričevim letom obeležujejo 500. obletnici rojstva Adama Bohoriča, utemeljitelja slovenskega jezika in prve spisane slovnice v 16. st.. Številne dogodke so načrtovali v tem letu, a jih zaradi epidemije prestavljajo na čas, ko bodo kulturne ustanove znova odprte. Bohoričevo leto zato podaljšujejo v letu 2021. V začetku leta so uspeli izdati spominsko poštno znamko - 500 let rojstva Adama Bohoriča. O tem v pogovoru z dopisnico Suzano Vahtarič, ki bo v zgodbo pripeljala tudi bibliobus in 180 brežiške pošte.
Kmalu bo promet čez prag Prešernove rojstne hiše le še zgodovina, zgodovina povezana s Prešernom pa bo dobila mesto v novih prostorih, ki sta jih odkupili država in občina. Več o dogajanju v Prešernovih krajih pa v Lokalnem času Romana Erjavec. Z njo se je pogovarjala Mojca Delač.
V Lokalni čas se nam je tokrat iz mariborskega studija oglasil Stane Kocutar, najprej smo preverili, ali je Pohorje že kaj zasneženo, beseda pa je seveda nanesla tudi na (ne)obete smučarske sezone. Spomnili smo se na nedavni praznik, Dan Rudolfa Maistra, pa tudi na 220 letnico rojstva dveh pomembnih Slovencev, ki sta bila rojena le teden dni narazen. 26. 11. 1800 se je rodil Anton Martin Slomšek, sedem dni pozneje pa France Prešeren. Izbrskali smo tudi spomine Alojza Rebule na povezanost obeh sodobnikov.
Frischaufov dom na Okrešlju, v osrčju Kamniško-Savinjskih Alp, je pogorel lanskega novembra. Vzrok požara je bila napaka na električni napeljavi. Koča na slabih 1400 metrih nadmorske višine, kjer je lahko na enkrat prespalo 80 planincev, je bila zadnja postojanka in odlično izhodišče pred vzponi na Kamniško sedlo, Brano, Tursko goro, Skuto, Savinjsko sedlo ali Mrzlo goro. Kočo, kjer so kuhali ričet, golaž, joto in je dišalo po sveže pečenem jabolčnem zavitku, je letno obiskalo približno 25 tisoč ljudi. Lokalni čas na Okrešlju je tokrat preveril Matija Mastnak.
Letošnje Martinovo je bilo seveda tudi v Prlekiji in Prekmurju čisto drugačno. Vinogradniki in vinarji niso mogli pripraviti martinovanj, gotovo pa so gospodarji kot običajno ocenili tako vinsko letino kot letino na poljih. Martinovo je namreč iz preteklosti praznik, ko se zaključuje jesensko delo, šege in navade, ki so se razvile ob tem času, pa se ujemajo z ljudskim rekom, da je Martinovo "jesenski pusti". Seveda pa je, kot večina svetnikov, tudi Martin prinašal vremenske napovedi. Več o vsem tem pa z Lidijo Kosi, ki tako v Prekmurju kot Prlekiji že desetletja spremlja dogajanje ob 11. novembru.
Tokratna epizoda Samoumiritve je namenjena vsebini, s katero smo se že srečali v 1. sezoni. Znova se bomo spomnili, kako pomembne so besede in kakšno moč imajo, tudi za našo pomiritev. Za doseganje pomirjajočega učinka pa ni vseeno, kako jih izrekamo. Prav s tem se bomo srečali v vaji, ki jo je za nas pripravil prof. dr. Borut Škodlar.
Pred več kot 30 leti so mesto Slovenj Gradec razglasili za mesto, ki je Glasnik miru. Gre za naziv, ki ga podeljuje Organizacija združenih narodov. To je pomembno vplivalo na razvoj koroške prestolnice, še več, mir je danes v teh zaostrenih časih epidemije in družbenih nemirov, še posebej pomembna vrednota. O tem v pogovoru s koroško dopisnico Metko Pirc.
Živa Trček se je v tokratnem lokalnem času poglobila v stanovanjsko problematiko v Ljubljani. Projekt stanovanje je zaradi visokih cen za številne še vedno neuresničljiv.
Gabrijela Milošič nam je v Lokalnem času nasula štiri zgodbe iz Spodnjega Podravja, v katerih se, počasi a vendarle, premika naprej: o gradnji daljnovoda Cirkovce-Pince, na katerega so se pripravljali kar dve desetletji. Teče pa ne čas, ampak tudi voda. In k sreči se premika tudi na področju protipoplavnih ukrepov. Enako bi lahko rekli tudi z zgodbo, ki se ji reče ptujska obveznica. O poteku tega odseka hitre ceste Ormož-Slovenska Bistrica so se zedinili tudi župani šestih občin ob trasi. Dogovori so bili torej uspešni, s pomenom lepe besede in pogovoriov ter prizadevanji prostovoljcev, ki v času epidemije po haloških gričih razvažajo hrano, pa smo zaključili tokratno oglašanje.
Na svetovni dan hoje nas je v Lokalnem času Tjaša Škamperle odpeljala na potep s tremi glavnimi postajami. Najprej na pokopališče školjk v Ankaranu, z radijskim mikrofonom smo ujeli tudi gostovanje več kot 200 različnih vrst rastlin, predvsem sredozemskih, ki so iz LJubljane pripotovale na Obalo, ob koncu pa smo se spomnili še Rižanskega zbora in ustavili pri bobrih. Bobrih? Več v posnetku!
V Lokalnem času z dolenjskim dopisnikom Jožetom Žuro o 90 letnici Sokolskega kina v Črnomlju. Gre za edini redno delujoči kinematograf v Beli krajini, ki domuje v zgodovinsko pomembni stavbi za vso Slovenijo. V prihodnjih letih bo poslopje, ki je v lasti države, dobilo prepotrebne notranje prenove. V pogovoru tudi o letošnjem 53. mednarodnem taboru likovnih samorastnikov, ki zaradi korone poteka v posebnih razmerah in z novostmi.Za konec pa še o skrbi za varstvo redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst na območje nekdanjih glinokopov v Zalogu pri Straži, kjer urejajo sekundarne biotope s krožno sprehajalno potjo za obiskovalce.
V naših jutranjih potepih po slovenskih krajih in regijah smp tudi iz Zasavja že večkrat slišali kar nekaj zanimivih predstavitev krajev, ki so bili več kot 200 let zapisani rudarstvu in industriji, danes pa na tem gradijo turistično prepoznavnost in ponudbo. V Trbovljah zaključujejo še en projekt,ki naj bi jo popestril in utrdil. O novih tematskih turističnih paketih v okviru projekta Inspiracija nam je pripovedovala Karmen Štrancar Rajevec.
Kranj in Gorenjska sta dobila nov sodoben športno-plezalni center, ki so ga solastniki brata Tine in Anže Marenče in Janez Ziherl poimenovali - Plezarna. Idejo so v sebi nosili nekaj let, v treh letih pa so jo uresničili v objektu nekdanje tovarne Oljarica v Britofu pri Kranju. Solastniki, zagnani planinci in alpinisti, so tudi kot mladi očetje ugotovili, da Kranj potrebouje plezarno infrastrukturo, ki bo v prvi vrsti namenjena mladim, otrokom in rekreativcem. Plezarna je te dni na široko odprla vrata, Aljana Jocif je preverila, kako deluje v praksi.
Marko Škrlj nas je v tokratni epizodi odpeljal od Cerkniškega jezera do Kostela.
V Lokalni čas se nam je tokrat oglasila Sabrina Mulec in nas odpeljala po Brkinih in Krasu, z mislijo na ohranjanje naravne in kulturne dediščine. Od Mitskega parka do Kraške gmajne. Od Lipice do potoka Suhor'ca.
V Lokalni čas se nam je tokrat oglasila Sabrina Mulec in nas odpeljala po Brkinih in Krasu, z mislijo na ohranjanje naravne in kulturne dediščine. Od Mitskega parka do Kraške gmajne. Od Lipice do potoka Suhor'ca.
Iz Idrije se nam je v tokratni Lokalni čas oglasila Nina Brus. Prve septembrske dni se veliko govori o šoli, o začetku novega šolskega leta. Ob tem se marsikdo spominja svoje izkušnje prvega šolskega dne in ugotavlja, da se je šola od takrat zelo spremenila. Stoletnik Ivan Bevk, ki je odraščal na Cerkljanskem, ima na šolske dni lepe spomine, seveda pa je svojevrstna učiteljica tudi zgodovina. Na to spominja tudi trasa nekdanjega Feldbahna, ozkotirne železnice, ki so jo za potrebe oskrbe zgradili med prvo svetovno vojno.
Iz novogoriškega studia se nam je v Lokalni čas oglasil Valter Pregelj.
V Brežicah zadovoljni s turističnim obiskom to poletje, nastavitve so skoraj povsem razprodane do sredine septembra, pripoveduje dopisnica Suzana Vahtarič, ki je tokrat odmerila lokalni čas.
Tokrat smo se v Lokalnem času znova preselili na Gorenjsko in ker je pred vrati Veliki Šmaren je Romana Erjavec raziskala, kako je z romarskim turizmom na Brezjah.
Neveljaven email naslov