Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Naš tokratni uvodni komentator v Mariborskem feljtonu je bil režiser Samo M. Strelec, Ptujčan, ki ne čaka na ustanove, ampak na težave opozarja aktivno, skozi svoje delo. Po tedenskem pregledu dogajanja smo v ospredje postavili problematiko beguncev. Slovenija naj bi jih sprejela 250; ob tem se postavlja vprašanje, kam jih nastaniti, nevladne organizacije pa opozarjajo, da je pred državo ključni izziv kakovost njihove integracije. V tokratnem feljtonu pa še o kolesarjenju – to postaja vse bolj priljubljeno tudi v Mariboru, a razmere zanj so precej drugačne kot v kolesarsko razvitih državah.
634 epizod
Oddaja Mariborski feljton ima najdaljšo zgodovino, saj je na sporedu od začetka vsako nedeljo točno opoldne. V njej lahko slišite razširjeni tedenski mozaični pregled dogajanja in aktualnih tem.
Naš tokratni uvodni komentator v Mariborskem feljtonu je bil režiser Samo M. Strelec, Ptujčan, ki ne čaka na ustanove, ampak na težave opozarja aktivno, skozi svoje delo. Po tedenskem pregledu dogajanja smo v ospredje postavili problematiko beguncev. Slovenija naj bi jih sprejela 250; ob tem se postavlja vprašanje, kam jih nastaniti, nevladne organizacije pa opozarjajo, da je pred državo ključni izziv kakovost njihove integracije. V tokratnem feljtonu pa še o kolesarjenju – to postaja vse bolj priljubljeno tudi v Mariboru, a razmere zanj so precej drugačne kot v kolesarsko razvitih državah.
V Mariborskem feljtonu z mozaičnim pregledom najodmevnejšega dogajanja iztekajočega smo tokrat izpostavili: ameriške predsedniške volitve, na katerih je srca volivcev znova osvojil predprejšnji predsednik ZDA, najbogatejši slovenski zet Donald Tramp, pa umirjanje zadev po hekerskem napadu na Univerzi v Mariboru, ocena poletne turistične sezone na Mariborskem in Areškem Pohorju in optimizem pred začetkom zimske sezone ter zapletene dileme slovenskega zdravstva.
Teden, ki se že odmika v zgodovino, je zaznamoval odstop od posvetovalnega referenduma o JEK2. Vse od začetka so ga spremljali zgodbe in dvomi o vsebini in zavajajočem vprašanju. Prva v nizu je podporo umaknila stranka SDS, ki jo v zadnjem času zapuščajo vidni člani; a iskrenost prerivanja na desnici je precej vprašljiva. Mariborska univerza je bila tarča obsežnega kibernetskega napada, raziskava slovenske mladine pa je pokazala vse večjo črnogledost mladih glede prihodnosti.
Iztekajoči se teden je postregel s pestrim dogajanjem na državni in občinski ravni: premier Golob si je prislužil ovadbo, zapletom z gradnjo mariborske onkologije ni videti konca; gostinski ponudniki v brunaricah pod Pohorjem bodo ostali brez strehe nad glavo.
Mariborski Glavni most je ponovno odprt tudi za avtomobile, izguba tukajšnjega UKC-ja je že dvanajst-in-polmilijonska, na klopi vijoličastih bo Anteja Šimundžo nasledil Boštjan Cesar, v Sloveniji imamo nova ministra, Anže Logar pa je SDS-u pomahal v slovo, in še na svetovno raven – leto dni po začetku morije na Bližnjem vzhodu se konflikt širi po regiji. To je le nekaj poudarkov pestrega iztekajočega se tedna, ki smo ga vzeli pod drobnogled v Mariborskem feljtonu
Za nami je pester teden, v katerem sta bila nedvomno v ospredju mariborska onkologija in z njo povezani obisk vladnega vrha v Mariboru; ob tem pa smo znova govorili še o vrstah za vpis pri osebnem zdravniku, o mariborskem Glavnem mostu in žal tudi o tem, da nam jo je znova zagodlo vreme.
Iztekajoči se teden je zaznamovalo sestavljanje Evropske komisije – tudi zaradi našega poznega imenovanja kandidatke za njeno članico. Naporni dnevi so tudi za pogajalci, ki iščejo dogovor o novem plačnem zakonu – obeta se mu, da bo končno dobil potrditev vlade že prihodnji teden in bo tako šel v parlamentarno proceduro. V javni razpravi pa je že predlog zakon o zdravstveni dejavnosti, ki naj bi rešil nevzdržne razmere v slovenskem zdravstvu, a predvsem koncesionarje jezi.
V drugem tednu septembra smo dobili novo slovensko kandidatko za evropsko komisarko, namesto kandidata, dočakali smo vremenski preobrat z nalivi in poplavami, bili smo zraven, ko so delavci Mariborske livarne prejeli odpovedi, ta teden pa smo se tudi spraševali, kako lahko Mariborčani in obiskovalci mesta sploh še pridejo v center. Prisluhnite pregledu odmevnih dogodkov tedna v Mariborskem feljtonu.
Mozaični pregled prvega septembrskega tedna se ne more začeti drugače kot s šolo. Bili smo zraven, ko so zvedavčki prvič prestopili njen prag; premerili smo turistično sezono, stopili med trte, kamor je trgatev letos prišla zgodaj kot le redkokdaj, spremljali stiske tistih, ki so ostali brez dela, in poročali o manj lepih rečeh, ki postajajo del vsakdanjika. Bodite z nami točno opoldne, ko se bomo v Mariborskem feljtonu še enkrat ozrli na pomembnejše in odmevnejše dogodke iztekajočega se tedna.
V Mariborskem feljtonu smo povzeli osrednje dogodke iztekajočega se tedna pri nas: Mariborska livarna bo šla v stečaj – po stotih letih delovanja – in okoli 350 zaposlenih bo ostalo brez službe. Vijoličasti pa so ostali brez evropske nogometne jeseni, medtem ko se je Olimpiji in Celju uspelo prebiti v Konferenčno ligo. Ministrstvo za finance je pripravilo prvi paket davčnih sprememb, a mu predstavniki gospodarstva očitajo nesistemskost, necelovitost in nedomišljenost. Celoviteje pa naj bi se država lotila reševanja romske problematike, ki je te dni v središču pozornosti.
Oddaja Mariborski feljton ima najdaljšo zgodovino, saj je na sporedu od začetka vsako nedeljo točno opoldne. V njej lahko slišite razširjeni tedenski mozaični pregled dogajanja in aktualnih tem.
V Mariborskem feljtonu smo se – kot vsako nedeljo – ozrli po dogajanju iztekajočega se tedna. Ritem mu je narekoval hud vročinski val, ki je zajel večji del Evrope, pa napete razmere na Bližnjem vzhodu, kjer se nadaljuje trpljenje nič krivih ljudi; pri nas pa se še naprej ohranjajo dolge čakalne dobe v zdravstvu in nezadovoljstvo v občinah, ki so jih prizadele lanske poplave. Temu pa smo dodali še nekaj prazničnega – na praznik Marijinega vnebovzetja so namreč pri nas znova množično oživela romarska središča, v Prekmurju pa so se v teh dneh spomnili tudi združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom
V tokratnem mozaičnem pregledu dogajanja v iztekajočem se tednu: v Parizu se končujejo olimpijske igre, na domačih tleh pa imamo zeleno luč pristojnega parlamentarnega odbora za kandidaturo Tomaža Vesela za evropskega komisarja, leto dni po katastrofalnih ujmah je iz več občin – tudi iz Maribora in okolice – slišati, da je odpravljanje posledic zaradi neustreznega državnega sofinanciranja prepočasno, Maribor pa je doživel nekaj sprememb parkirnega režima.
V tednu, ko se je julij prevesil v avgust, zagotovo ni vladalo poletno mrtvilo. Nasprotno, veliko se je dogajalo: veselili smo se prve slovenske zlate medalje na olimpijskih igrah v Parizu, spomnili smo se prve obletnice najhujše naravne nesreče pri nas in – dosegli smo letošnji globalni dan ekološkega dolga. V Mariboru pa so zaradi obnove za motorni promet zaprli Glavni oziroma Stari most in na Kardeljevi cesti odprli drugo od treh napovedanih novih koncesijskih ambulant družinske medicine. In teden je zaznamovala še največja rusko-ameriška izmenjava zapornikov po koncu hladne vojne, pri čemer je sodelovala tudi Slovenija.
Zakaj smo bili po lanskih ujmah uspešni le z zgodnjimi interventnimi ukrepi, ko so nam priskočili na pomoč tudi tujci? Zakaj je bilo zagotovilo o stotih zgrajenih hišah na mesec v konkretnih slovenskih razmerah nerealno in zakaj si politika takšnih neslanih potegavščin ne bi smela privoščiti? Sicer pa smo v olimpijskem času, kar je v antiki pomenilo, da se vojaška kopja in meči za ta čas odložijo ... A zgodovina nas ni ničesar naučila.
V Mariborskem feljtonu smo kot vedno govorili o najodmevnejših dogodkih iztekajočega se tedna – nadaljeval se je vročinski val, ki je vplival tako na ljudi kot na živali, na delovnem mestu in v zavetišču za živali, in povzročil, da je morje doseglo rekordno visoko temperaturo in da je Kras spet zajel hud požar. Nadaljevalo se je tudi odpravljanje katastrofalnih posledic nedavnega neurja s točo na Štajerskem. Na ozelenitev mariborskega Lenta pa bo treba počakati.
Ta teden je zaznamoval prvi pravi vročinski val v tem poletju, ki mu za zdaj še ni videti konca. Da se naš planet segreva, je dejstvo, s katerim moramo živeti in ki nas spodbuja k razmisleku o tem, kakšno škodo smo mi povzročili okolju in jo še povzročamo. Priložnost za razmislek pa je bila tudi 29. obletnica genocida v Srebrenici sredi tedna, in to toliko bolj, ker smo še vedno, že devet mesecev, priča genocidu tudi v Gazi, ki se kljub mirovnim pogovorom – kot vse kaže – še dolgo ne bo končal.
V Mariborskem feljtonu smo tudi tokrat povzeli osrednje dogodke iztekajočega se tedna pri nas. Oči so bile uprte na evropsko nogometno prvenstvo, kjer je slovenska reprezentanca navdušila z igro in borbenostjo. Zaradi športa so bile nekoliko v ozadju druge teme, a pozornost si je priborila tudi narava, saj so nevihte povzročile nemalo škode in nevšečnosti. Brezposelnih v Sloveniji je vedno manj, v Mariboru pa je vedno manj tudi brezplačnih parkirnih prostorov. Plačljivim parkiriščem se zdaj pridružuje tisto pri pokopališču na Pobrežju.
Iztekajoči se teden je bil v znamenju dinamičnih začetkov – začeli so se Festival Lent, koledarsko poletje, velike počitnice, najobetavnejša turistična sezona leta in novo poglavje slovenskega nogometa … Vseh teh in še mnogih drugih zgodb tedna smo se dotaknili v mozaičnem pregledu, v Mariborskem feljtonu.
V Mariborskem feljtonu smo pregledali dogajanje preteklih sedmih dni – na evropskem nogometnem prvenstvu smo dva gola dali in dva prejeli, nataknili smo Borštnikov prstan, stali smo v vrstah pred upravnimi enotami, veselili smo se odprtja Zdravstvene postaje Magdalena, preizpraševali smo naš odnos do migrantov, beguncev, starejših in drugih ranljivih skupin, se potili ob prvem letošnjem vročinskem valu pri nas in dočakali poletje in z njim začetek festivala Lent.
V Mariborskem feljtonu smo še enkrat nastavili zrcalo povolilnim komentarjem in stopili po sledi kadrovskih in drugih premikov v mariborski občini. Kaj za uporabnike in prihodnost pomeni dejstvo, da je mestna centralna čistilna naprava po 22-ih letih prešla iz upravljanja koncesionarja k Mariborskemu vodovodu?
Neveljaven email naslov