Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Ljubezen ne šteje kromosomov, podprimo ljudi z Downovim sindromom" je naslov dobrodelne prireditve, ki bo v soboto, 21. februarja v Cankarjevem domu z neposrednim prenosom na TV Slovenija 1. Prireditev je plod širokega sodelovanja Društva downov sindrom Slovenija, Planeta 47, Centra za usposabljanje delo in varstvo Draga in TV Slovenija s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenije pod vodstvom Patrika Grebla in dirigenta Lojzeta Kranjčana. V podporo programom in aktivnostim, ki lajšajo vsakdan tistim, ki se jih je dotaknil downov sindrom bomo tudi na Prvem programu Radia Slovenija vse do sobote pripravljali različne vsebine, v katerih bomo govorili o osebah z Downovim sindromom in njihovem vključevanju v družbo.
Tako boste v današnji oddaji Med štirimi stenami spoznali Blaža Kužnika, ki ima Downov sindrom, predstavili bomo program Ohranjanje znanj za mlade odrasle z Downovim sindromom, govorili pa bomo tudi o tem, kako se te osebe lahko izrazijo skozi umetnost. Oddajo je pripravila Petra Medved.
“Ljubezen ne šteje kromosomov, podprimo ljudi z Downovim sindromom” je naslov dobrodelne prireditve, ki bo v soboto, 21. februarja v Cankarjevem domu z neposrednim prenosom na TV Slovenija 1. Prireditev je plod širokega sodelovanja Društva downov sindrom Slovenija, Planeta 47, Centra za usposabljanje delo in varstvo Draga in TV Slovenija s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenije pod vodstvom Patrika Grebla in dirigenta Lojzeta Kranjčana. V podporo programom in aktivnostim, ki lajšajo vsakdan tistim, ki se jih je dotaknil downov sindrom bomo tudi na Prvem programu Radia Slovenija vse do sobote pripravljali različne vsebine, v katerih bomo govorili o osebah z Downovim sindromom in njihovem vključevanju v družbo.
Tako boste v današnji oddaji Med štirimi stenami spoznali Blaža Kužnika, ki ima Downov sindrom, predstavili bomo program Ohranjanje znanj za mlade odrasle z Downovim sindromom, govorili pa bomo tudi o tem, kako se te osebe lahko izrazijo skozi umetnost.
Svojo podporo dobrodelni prireditvi “Ljubezen ne šteje kromosomov, podprimo ljudi z Downovim sindromom”, ki bo v soboto, 21. februarja ob 20. uri v Cankarjevem domu z neposrednim prenosom na TV Slovenija 1. lahko izrazite z SMS sporočilom s ključno besedo: SINDROM5 in na ta način darujete 5€ Društvu downov sindrom Slovenija in Planetu 47- društvu za Downov sindrom. V času samega koncerta bo odprta tudi klicna številka za donacije. Vstopnice za ogled koncerta, so v prodaji na blagajni Cankarjevega doma.
V oddaji Med štirimi stenami se nam je predstavil Blaž Kužnik. Blaž Kužnik je mladenič z Downovim sindromom. Dopoldneve preživlja Centru za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič Draga, enoti varstveno delovnega centra Ljubljana, kot natakar pa streže gostom v gostilni Druga violina. V prostem času hodi na plavanje se sprehaja, hodi na pohode in se druži s prijatelji. Blaž Kužnik je povedal, da je veliko vadil, preden je postal natakar:
»Učil sem se v Dragi pri Igu. Pri strežbi je treba biti prijazen, vprašati goste, kaj želijo. Jaz pa prav naredim, ko je treba, ko jim prinesem hrano, pijačo.«
In kako je potekalo njegovo učenje?
»Moje učenje je bilo majčkeno naporno, ampak pri štetju denarja pa je bilo najtežje, drugače pa ne. Je šlo kar dobro.«
Stanka Grubešič je profesorica defektologije in specialna pedagoginja, ki pri Društvu Downov sindrom Slovenija vodi program Ohranjanje znanj, katerega cilj je, kot razlaga:
»da imajo odrasle osebe z Downovim sindromom možnost ohranjanja znanja, ki ga pridobivajo skozi dolgotrajen proces svojega izobraževanja. Drugi cilj pa je, da to znanje, ki so si ga v preteklih letih pridobili tudi praktično lahko uporabijo v praksi.«
Tako berejo in se pogovarjajo o aktualnih temah, ki se jih dotikajo v vsakdanjem življenju. Pišejo voščilnice za rojstne dneve in praznike, pišejo dnevnik, kjer zapišejo dogodek, ki je imel zanje izreden pomen. Tudi branje jedilnih listov je pomembno, da lahko naročijo hrano v restavracijah. V programu Ohranjanje znanj se osebe z downovim sindromom učijo osnove dela z denarjem, da lahko samostojno nakupujejo. Takšno učenje je pomembno za njihovo samostojnost v življenju, na tak način pa se tudi lažje vključijo v vsakodnevno življenje v družbi.
Petra Medved, Blaž Kužnik, Dolores Turičnik
foto: radio prvi
V Centru za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič Draga spodbujajo osebe z Downovim sindromom h ustvarjalnosti. Specialna pedagoginja Dolores Turičnik vodi plesne in gledališke dejavnosti, v katerih lahko osebe z Downovim sindromom in z drugimi motnjami v razvoju razvijajo svoja močna področja in se izražajo na svoj način.
Dolores Turičnik:
»Družba v kateri živimo, je zelo storilnostno naravnana. Človek je že od najbolj zgodnjih let vpet v neko dokazovanje, v neke standarde, ki jih mora dosegati, jih mora pokazati in taka družba je težko prijazna do tistih, ki so drugačni – do tistih, ki teh standardov ne dosegajo ali pa jih dosegajo po svoje, po drugačni poti. In na tej točki so lahko umetniške dejavnosti tiste, ki lahko veliko pripomorejo k temu, da so tudi osebe, ki so drugačne, izrazijo na svoj način.« In še, kot razlaga Dolores Turičnik: »V nasprotju s to storilnostno družbo je umetnost tisti faktor, pri katerem drugačnost ni samo opcija, ampak tudi zahteva. In prav to področje je tisto, kjer se ljudje, ki so drugačni, ki razmišljajo drugače, lahko izrazijo.«
Razstavljeni izdelki uporabnikov VDC Ljubljana
foto: radio prvi
871 epizod
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
"Ljubezen ne šteje kromosomov, podprimo ljudi z Downovim sindromom" je naslov dobrodelne prireditve, ki bo v soboto, 21. februarja v Cankarjevem domu z neposrednim prenosom na TV Slovenija 1. Prireditev je plod širokega sodelovanja Društva downov sindrom Slovenija, Planeta 47, Centra za usposabljanje delo in varstvo Draga in TV Slovenija s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenije pod vodstvom Patrika Grebla in dirigenta Lojzeta Kranjčana. V podporo programom in aktivnostim, ki lajšajo vsakdan tistim, ki se jih je dotaknil downov sindrom bomo tudi na Prvem programu Radia Slovenija vse do sobote pripravljali različne vsebine, v katerih bomo govorili o osebah z Downovim sindromom in njihovem vključevanju v družbo.
Tako boste v današnji oddaji Med štirimi stenami spoznali Blaža Kužnika, ki ima Downov sindrom, predstavili bomo program Ohranjanje znanj za mlade odrasle z Downovim sindromom, govorili pa bomo tudi o tem, kako se te osebe lahko izrazijo skozi umetnost. Oddajo je pripravila Petra Medved.
“Ljubezen ne šteje kromosomov, podprimo ljudi z Downovim sindromom” je naslov dobrodelne prireditve, ki bo v soboto, 21. februarja v Cankarjevem domu z neposrednim prenosom na TV Slovenija 1. Prireditev je plod širokega sodelovanja Društva downov sindrom Slovenija, Planeta 47, Centra za usposabljanje delo in varstvo Draga in TV Slovenija s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenije pod vodstvom Patrika Grebla in dirigenta Lojzeta Kranjčana. V podporo programom in aktivnostim, ki lajšajo vsakdan tistim, ki se jih je dotaknil downov sindrom bomo tudi na Prvem programu Radia Slovenija vse do sobote pripravljali različne vsebine, v katerih bomo govorili o osebah z Downovim sindromom in njihovem vključevanju v družbo.
Tako boste v današnji oddaji Med štirimi stenami spoznali Blaža Kužnika, ki ima Downov sindrom, predstavili bomo program Ohranjanje znanj za mlade odrasle z Downovim sindromom, govorili pa bomo tudi o tem, kako se te osebe lahko izrazijo skozi umetnost.
Svojo podporo dobrodelni prireditvi “Ljubezen ne šteje kromosomov, podprimo ljudi z Downovim sindromom”, ki bo v soboto, 21. februarja ob 20. uri v Cankarjevem domu z neposrednim prenosom na TV Slovenija 1. lahko izrazite z SMS sporočilom s ključno besedo: SINDROM5 in na ta način darujete 5€ Društvu downov sindrom Slovenija in Planetu 47- društvu za Downov sindrom. V času samega koncerta bo odprta tudi klicna številka za donacije. Vstopnice za ogled koncerta, so v prodaji na blagajni Cankarjevega doma.
V oddaji Med štirimi stenami se nam je predstavil Blaž Kužnik. Blaž Kužnik je mladenič z Downovim sindromom. Dopoldneve preživlja Centru za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič Draga, enoti varstveno delovnega centra Ljubljana, kot natakar pa streže gostom v gostilni Druga violina. V prostem času hodi na plavanje se sprehaja, hodi na pohode in se druži s prijatelji. Blaž Kužnik je povedal, da je veliko vadil, preden je postal natakar:
»Učil sem se v Dragi pri Igu. Pri strežbi je treba biti prijazen, vprašati goste, kaj želijo. Jaz pa prav naredim, ko je treba, ko jim prinesem hrano, pijačo.«
In kako je potekalo njegovo učenje?
»Moje učenje je bilo majčkeno naporno, ampak pri štetju denarja pa je bilo najtežje, drugače pa ne. Je šlo kar dobro.«
Stanka Grubešič je profesorica defektologije in specialna pedagoginja, ki pri Društvu Downov sindrom Slovenija vodi program Ohranjanje znanj, katerega cilj je, kot razlaga:
»da imajo odrasle osebe z Downovim sindromom možnost ohranjanja znanja, ki ga pridobivajo skozi dolgotrajen proces svojega izobraževanja. Drugi cilj pa je, da to znanje, ki so si ga v preteklih letih pridobili tudi praktično lahko uporabijo v praksi.«
Tako berejo in se pogovarjajo o aktualnih temah, ki se jih dotikajo v vsakdanjem življenju. Pišejo voščilnice za rojstne dneve in praznike, pišejo dnevnik, kjer zapišejo dogodek, ki je imel zanje izreden pomen. Tudi branje jedilnih listov je pomembno, da lahko naročijo hrano v restavracijah. V programu Ohranjanje znanj se osebe z downovim sindromom učijo osnove dela z denarjem, da lahko samostojno nakupujejo. Takšno učenje je pomembno za njihovo samostojnost v življenju, na tak način pa se tudi lažje vključijo v vsakodnevno življenje v družbi.
Petra Medved, Blaž Kužnik, Dolores Turičnik
foto: radio prvi
V Centru za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič Draga spodbujajo osebe z Downovim sindromom h ustvarjalnosti. Specialna pedagoginja Dolores Turičnik vodi plesne in gledališke dejavnosti, v katerih lahko osebe z Downovim sindromom in z drugimi motnjami v razvoju razvijajo svoja močna področja in se izražajo na svoj način.
Dolores Turičnik:
»Družba v kateri živimo, je zelo storilnostno naravnana. Človek je že od najbolj zgodnjih let vpet v neko dokazovanje, v neke standarde, ki jih mora dosegati, jih mora pokazati in taka družba je težko prijazna do tistih, ki so drugačni – do tistih, ki teh standardov ne dosegajo ali pa jih dosegajo po svoje, po drugačni poti. In na tej točki so lahko umetniške dejavnosti tiste, ki lahko veliko pripomorejo k temu, da so tudi osebe, ki so drugačne, izrazijo na svoj način.« In še, kot razlaga Dolores Turičnik: »V nasprotju s to storilnostno družbo je umetnost tisti faktor, pri katerem drugačnost ni samo opcija, ampak tudi zahteva. In prav to področje je tisto, kjer se ljudje, ki so drugačni, ki razmišljajo drugače, lahko izrazijo.«
Razstavljeni izdelki uporabnikov VDC Ljubljana
foto: radio prvi
Ob svetovnem dnevu Downovega sindroma se bomo v oddaji Med štirimi stenami pogovarjali o možnostih izobraževanja in poklicnega usposabljanja mladih z Downovim sindromom. Ali lahko starši otrok z Downovim sindromom uveljavljajo pravico do izbire šole? Katere so ovire na poti do uresničevanja inkluzivnega izobraževanja, kakšne so možnosti, da mladi z Downovim sindromom pridobijo poklic, zaposlitev, ki bi jim omogočila osebnostno rast in priložnost, da izrazijo svoje sposobnosti? So rešitev inkluzivne zaposlitve na rednem trgu dela z možnostjo podpore in prilagoditve delovnega mesta? S kakšnimi težavami se srečujejo starši na poti do osamosvojitve svojega otroka z Downovim sindromom in kako pomembna je razvojna podpora? Odgovore na ta vprašanja bomo iskali z gostjami v studiu. Oddajo je pripravila Petra Medved.
Pobuda Zveze prijateljev mladine Koroške, ki se imenuje Podari delovno izkušnjo, je velik korak k pridobivanju delovnih izkušenj oseb s posebnimi potrebami. V projektu se bodo povezali mladi s posebnimi potrebami od 16. leta starosti in brezposelne odrasle osebe s posebnimi potrebami z delodajalci, ki jih bodo za en dan pripravljeni vključiti v svoje delovno okolje in jim podariti delovno izkušnjo. Na ta način bodo osebe s posebnimi potrebami dobile sporočilo, da se lahko enakovredno vključijo na trg dela. Dolgoročno pa bo ta projekt rušil tabuje o tem, da so osebe s posebnimi potrebami nezaposljive, kar bo odprlo možnosti za nova delovna mesta tudi za težje zaposljive.
Si predstavljate življenje v večni temi in tišini? Tak je vsakdan gluhoslepih. Gre za zelo heterogeno skupino ljudi z različnimi okvarami sluha in vida, ki pa jih nikakor ne gre enačiti z eno ali drugo skupino senzornih invalidov, torej s slepimi ali gluhimi. Imajo drugačne potrebe, srečujejo se z dodatnimi ovirami. Kako je živeti z gluhoslepoto in kako je živeti z gluhoslepo osebo – o tem smo govorili v ponedeljkovi oddaji Med štirimi stenami. Gostji oddaje sta bili dr. Simona Gerenčer Pegan, sekretarka Društva gluhoslepih Slovenije Dlan, in Lidija Zupanič, mama najstnika z gluhoslepoto. Oddajo je pripravila Andreja Čokl.
V Evropski uniji je bolezen opredeljena za redko, kadar za njo zboli največ 5 oseb na 10.000. Znaki redkih bolezni so lahko navzoči že ob rojstvu ali pa se pojavijo v otroštvu, pri več kot polovici obolelih pa se bolezen začne v odraslem obdobju. 80 odstotkov primerov je genetskega izvora, 75 odstotkov obolelih je otrok. Pogosto so te bolezni neozdravljive. Ob dnevu redkih bolezni, 29. februarju, bomo v oddaji Med štirimi stenami govorili o bulozni epidermolizi. Zanjo so značilne hude kožne spremembe, prizadeti pa so tudi različni organi. V Sloveniji je registriranih 42 obolelih, od tega jih ima 7 težjo obliko te bolezni. Kako bolezen spremeni življenje bolnikom in njihovim svojcem, kako je z zdravljenjem in kakšne raziskave opravljajo, da bi jim pomagali, o tem bomo v oddaji Med štirimi stenami govorili z gostjama predsednico društva Debra Slovenija in materjo sina s to boleznijo Polono Zakošek ter doktorico biokemije in molekularne biologije iz Medicinskega centra za molekularno biologijo, Inštituta za biokemijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani Mirjano Liović, ki se ukvarja z raziskovanjem mehanizmov razvoja bulozne epidermolize.
Pot do starševstva je žal včasih dolgotrajna in zgodi se, da je edina priložnost posvojitev. Vsaka zgodba posvojenega otroka je edinstvena, starši pa se ob tem srečajo s številnimi vprašanji – kako se lahko pripravimo na posvojitev? Kdaj in kako povedati otroku, da je posvojen? Na kakšen način se bo spremenilo življenje, partnerski odnos? Bova zmogla? Gostje oddaje o posvojitvah bodo Nataša Banko, specialistka klinično – psihološkega svetovanja, Katja Gaspari Leben, predstavnica kampanje Spregovorimo o neplodnosti in Luka Klanšek. Knjiga Larimar – za vedno ljubljena pa je lahko v pomoč vsem staršem – posvojiteljem, ki se soočajo z vprašanjem, kako povedati otroku, da je posvojen.
Slovenija je od začetka leta 2015 prejela 294 prošenj za mednarodno zaščito. V tem času je status begunca ali subsidiarno zaščito dodelila 54 osebam, še enkrat toliko postopkov pa je bilo ustavljenih. V tokratni oddaji Med štirimi stenami boste slišali zgodbo Iranca Faramarza Ghobadiana, ki je na odobritev statusa begunca čakal 3 leta. O težavah v zakonodajnih postopkih dodeljevanje mednarodne zaščite ter o uspešnosti vključevanja beguncev v slovensko družbo bodo razpravljali Aida Hadžiahmetović iz Slovenske filantropije, Franci Jazbec iz Društva ODNOS ter Urban Jeriha z Inštituta za politike prostora. Pripravlja Andreja Gradišar.
Zakon o izenačevanju možnosti invalidov v 15. členu govori, da je invalidom ne glede na njihovo invalidnost treba omogočiti dostop do kulturnih dobrin in lastno ustvarjalnost. S kakšnimi težavami se srečujejo slepi in slabovidni, ko želijo obiskati muzeje in galerije, kako je s fizičnim dostopom in dostopom do samih vsebin kulturne ponudbe in kako se muzeji in galerije približujejo slepim in slabovidnim obiskovalcem, bomo govorili v oddaji Med štirimi stenami, ki jo je pripravila Petra Medved.
“Poteze, ki jih delamo s pisalom na pisalni površini, odsevajo celotni psihofizični ustroj človeka. Z analizo rokopisa je mogoče odkriti človekov prirojeni temperament in sneti masko priučenega. Omogoča nam odkriti različne nadarjenosti, inteligenco, motivacije, strahove, poklicne sposobnosti, osebno zrelost, vidike medsebojnih odnosov, čustveno odzivnost, ” piše Jožica Leskovar v knjigi Skrivnosti pisave. Z znanjem grafologije želi pomagati drugim na različnih življenjskih prelomnicah, na razpotju in tudi v stiskah. Zakaj se je navdušila nad grafologijo in kako je potekal študij? Zakaj se pisava skozi človekovo življenje spreminja? Kako lahko uporabimo grafološko analizo pri poklicnem usmerjanju, izbiri primernega kandidata za delovno mesto in tudi za svojo osebno analizo? Z Jožico Leskovar se pogovarja Jana Bajželj.
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Kakšne vzorce vedenja razvijejo? Kako lahko pomagajo alkoholiku in kaj lahko naredijo za sebe? V studiu bodo trije člani Al-Anona, družinskih skupin za samopomoč svojcem alkoholikov, ki so nestrokovna združenja. Strokovno mnenje pa bo povedala psihiatrinja Janja Milič iz idrijske psihiatrične bolnišnice; pogovor vodi Jana Bajželj.
Kako je, ko se staršem rodi otrok s posebnimi potrebami? Kako se spopadajo z občutki žalosti, obupa, krivde in strahu, ko je otrok drugačen? In kako zberejo energijo in odločnost, da stopijo na novo, še neznano pot, polno odrekanja in upanja? Sprejeti otroka s posebnimi potrebami je proces, ki zahteva svoj čas, razlaga Nada Polajžer, mama deklice s cerebralno paralizo. Napisala je knjigo Najtišje ure in v njej zapisala, da je v sebi začutila »prošnjo otroka mamici, naj mu pomaga preživeti v tem mrzlem svetu«. Nada Polajžer je mama, ki se je spoprijela s težavnim življenjskim položajem, v njem našla smisel in - to kar je najpomembnejše - ohranila je optimizem. Je prostovoljka, predsednica ptujsko-ormoškega društva Sonček in članica nadzornega odbora Zveze Sonček, ob tem pa kot zunanja sodelavka predava v več šolah za starše. Kakšno je življenje z otrokom s cerebralno paralizo, kako to vpliva na družinsko življenje in na partnerski odnos - o tem se bo Petra Medved z Nado Polajžer pogovarjala v oddaji Med štirimi stenami.
Zgodba Suzane Zagorc in njenega partnerja je zgodba o želji po starševstvu, o prizadevanju in spoznanju, da so poti v življenju včasih bolj zapletene, kot si želimo in predstavljamo. Suzana Zagorc je svojo pot ob soočenju z neplodnostjo in iskanjem uspešne rešitve opisala v knjigi Kaj pa vidva čakata, svojo pot do osebnostne preobrazbe pa bo delila tudi z nami v tokratni oddaji Med 4 stenami.
Družina Bocelli je mešana italijansko – slovenska družina. Zadnja štiri leta živijo v Ljubljani, pred tem so živeli v Firencah. Mama oziroma žena Mojca Žirovnik Bocelli je Slovenka, oče oziroma mož Matteo Bocelli je Italijan. V šali pravita, da vse koristi mešane družine doživi njuna hči, ki jo dobri možje in žene obdarujejo štirikrat – poleg Miklavža, Božička in dedka Mraza, še Befana na svete tri kralje. Mojca pravi, da so božično-novoletni prazniki, odkar je poročena z Matteom, zanjo pomembnejši kot so bili včasih. Tradicionalno jih preživljajo skupaj, ne glede na to, ali so doma ali kje drugje na dopustu.
Taja Metličar je pred osmimi leti doživela hudo prometno nesrečo. Zdravniki ob prihodu v bolnišnico niso vedeli, ali bo preživela ali ne. Večkrat so jo operirali in jo imeli nekaj časa v umetni komi. Ko se je prebudila, ni prepoznala svojcev, ni vedela, zakaj je v bolnišnici, saj je zaradi poškodbe možganov izgubila sposobnost pomnjenja in čustvovanja. Znova se je morala naučiti živeti. Svoje iskanje izgubljenih spominov je opisala Andreji Gradišar.
Zgodnja obravnava je ena izmed najpomembnejših oblik podpore otrokom z razvojnim tveganjem ali ugotovljenimi primanjkljaji ter njihovim družinam. V Sloveniji nimamo strategije razvoja zgodnje obravnave. V Društvu Downov sindrom Slovenija opozarjajo na sistemske pomanjkljivosti, s projektom Mreženje za zgodnjo obravnavo otrok z Downovim sindromom pa želijo politiko in javnost spodbuditi k dejavnejšemu reševanju te problematike. V oddaji Med štirimi stenami smo s strokovnjaki in s starši govorili o tem, kaj je zgodnja obravnava in kaj bi bilo potrebno narediti na tem področju ter kakšno je življenje s takim otrokom in kakšno podporo potrebujejo starši in celotna družina otroka z Downovim sindromom. Oddajo je pripravila Petra Medved.
Nuša Ilovar je fizično težja invalidka z manj razločnim govorom. Rodila se je s cerebralno paralizo in je priklenjena na voziček. V oddaji je zato ne bomo slišali, njene odgovore na naša vprašanja bo prebrala njena mama Anica Ilovar, o njej pa bodo govorile tudi njene pesmi. Njen radijski portret je pripravil Jurij Popov.
Duševne bolezni še vedno vse prevečkrat ostajajo med štirimi stenami in zamolčane. Nekateri, katerim so duševne bolezni sopotnice že dolga leta, pa o svojem življenju vendarle spregovorijo. Gospa Ivica Trafela živi s shizofrenijo že več kot 30 let. V pogovoru z Lucijo Fatur je spregovorila o sprejemanju in življenju s to boleznijo.
Trboveljčanka Tamara Mrkun je pri 16 letih začela opažati, da težje hodi in da ima slabše ravnotežje. Svoje težave je zaradi sramu leto dni skrivala, a ker so bile vse pogostejše, je odšla k zdravniku. Po dveh letih, v katerih je bila na veliko preiskavah, so ji diagnosticirali redko neozdravljivo bolezen friedrichovo ataksijo. Bolniki s to boleznijo imajo okvarjen gen za frataksin, kar povzroči, da izgubijo reflekse v nogah, imajo slabo ravnotežje, ne morejo več teči, so nestabilni, se spotikajo, sčasoma niso več sposobni hoditi, pojasnjuje doktorica Lea Leonardis z ljubljanskega Kliničnega inštituta za klinično nevrofiziologijo. Spremljajo pa jo tudi druge težave kot so motnje govora, slabši sluh, težave pri požiranju, sladkorna bolezen, okvare srca.
V oktobru se je začelo strokovno izpopolnjevanje za spremljevalce otrok v osnovnih šolah in za asistente odraslim osebam z motnjami avtističnega spektra. 30 spremljevalcev in osebnih asistentov se bo praktično strokovno izobraževalo tudi na delavnicah. Projekt poteka v sodelovanju z ministrstvom za zdravje in je eden od prvih pomembnih projektov Zveze nevladnih organizacij za avtizem pri odpravljanju velikih pomanjkljivosti na področju prepoznavanja, obravnave, vzgoje in izobraževanja otrok, mladostnikov in odraslih oseb z motnjami avtističnega spektra. O tem, zakaj si Zveza nevladnih organizacij za avtizem Slovenije prizadeva, da bi otroci z motnjami avtističnega spektra dobili stalnega spremljevalca v osnovni šoli, in o izobraževanju spremljevalcev, pa v oddaji Med štirimi stenami. Gostji bosta specialna in rehabilatacijska predagoginja na osnovni šoli doktorja Ljudevita Pivka na Ptuju Barbara Žnidarko, ki je tudi vodja delavnic in projekta strokovnega izpopolnjevanja za spremljevalce otrok z motnjami avtističnega spektra, in Sandra Bohinec Gorjak iz Zveze nevladnih organizacij za avtizem Slovenije in mama otroka, ki ima to motnjo. Oddajo pripravlja Petra Medved.
Neveljaven email naslov
