Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Med štirimi stenami

09.03.2015

Število prepoznanih žrtev trgovine z ljudmi iz leta v leto narašča, kar je lahko posledica tako zavedanja žrtev o tem kaj trgovina z ljudmi je, kot tudi naporov države, organov pregona in nevladnih organizacij, da bi ta problem zajezili. Vedno nove pojavne oblike trgovine z ljudmi in pomanjkljiva zakonodaja, otežujejo odkrivanje in dokazovanje kaznivih dejanj. Nedorečen je tudi sistem izvajanja programov pomoči žrtvam, ti so kratkoročno naravnani in finančno podprti le v času trajanja statusa žrtve. Tudi zato se v večini primerov žrtve trgovine z ljudmi vrnejo v izvorne države, v nekaterih primerih pa jih okoliščine prisilijo v to, da v Sloveniji ostanejo. V tokratni oddaji Med štirimi stenami bomo slišali zgodbo žrtve trgovine z ljudmi. V času, ko na sodišču poteka postopek, obiskuje srednjo šolo, v matično državo se zaradi slabe izkušnje ne želi vrniti več. Oddajo pripravlja Enisa Brizani.

Evo – njeno ime je izmišljeno zaradi zaščite – je oče proti plačilu obljubil v zakon družini iz Slovenije. To je bila tako imenovana dogovorjena ali prisilna poroka, kakršne so del trgovine z ljudmi. Na sodišču zdaj poteka kazenski postopek, Eva pa si po tej slabi izkušnji, ko je njena nova družina ravnala z njo kot s stvarjo in ne s človekom, želi ostati v Sloveniji.

»Tega nisem pričakovala, bila sem presenečena, da lahko nekdo pride, da denar in te kupi, kot da si lutka v trgovini. Pridejo in rečejo, aha, ta mi je všeč, ima lepo postavo, oči, lase – in te kupi. Na žalost je v Makedoniji še vedno veliko tega.«

Eva je zbrala moč in pogum in se temu uprla, v prvih stikih z organi pregona pa je pričakovala več prijaznosti in manj obsojanja. Nevladna organizacija Društvo Ključ – center za boj proti trgovini z ljudmi ji je ponudila najprej nastanitev v varni hiši in vso potrebno psiho-socialno pomoč. Eva je vedela, da se ne bo nikoli več vrnila.

 »Ko sem se poročila, sem vedela, da če se bo kaj zgodilo, se ne bom več vrnila. Slovenija mi je zelo všeč, sem žrtev in ostala bom tukaj do konca življenja. Stika s starši nimam, včasih zelo pogrešam brata in sestro.«

Na sodišču poteka kazenski postopek, Eva medtem obiskuje prvi letnik srednje šole in skuša nadomestiti izgubljena najstniška leta. V razredu, v katerem je najstarejša, poleg tega pa tujka, njene zgodbe ne poznajo. Sošolci ne bi razumeli, kaj je preživela.

»So me sicer sprejeli, včasih pa se obnašajo čudno. Ne oziram se nanje, tam sem zato, da sledim svojemu cilju, da uresničim svoje želje, ki sem jih pustila na pol poti. Zaupam sebi, pogumna sem in jih bom uresničila. V prihodnosti so pred mano same lepe stvari. Imela bom fanta, službo, delala bom in zaslužila svoj denar, si ustvarila družino. Imela bom vse, kar sem si želela. Če bi izgubila status in s tem finančno podporo, bi bilo zame zelo grozno in bila bi zelo žalostna. Moja želja je ostati in živeti v Sloveniji, zaupam državi, da bo to razumela. Rada pomaga ljudem, ki res potrebujejo pomoč, in jaz jo res potrebujem. Verjamem, da me ne bodo kar tako zapustili.«

Manca Raušl iz Društva Ključ opozarja, da Slovenija od leta 2007 ne namenja nikakršnih sredstev za reintegracijo žrtev trgovanja z ljudmi v slovensko okolje, zato je društvo pri vključevanju žrtev trgovanja z ljudmi v slovensko okolje prepuščeno lastni iznajdljivosti in humanitarnim gestam posameznikov in posameznic, zunanjih sodelavcev, nekaterih podjetij ter izobraževalnih ustanov in delnemu financiranju programa Mestne občine Ljubljana, Oddelka za socialno varstvo. V obstoječem sistemu je edina možnost, da se žrtev trgovine z ljudmi vrne v izvorno državo, kjer ji grozijo vnovično izkoriščanje, zloraba in kršenje človekovih pravic.

»Področje reintegracije mora biti sistemsko urejeno. Pozdravljamo odziv Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, ki je v šolskem letu 2014/2015 prvič omogočilo 19-letni uporabnici Društva Ključ (tuji državljanki) vključitev v redni srednješolski program in njeno namestitev v dijaškem domu. Želimo si, da bo to podlaga za sistemsko ureditev tega problema, saj moramo ranljivim skupinam omogočiti samostojno življenje ter ustaviti krog izkoriščanja in zlorab.«

 

 

 

 


Med štirimi stenami

871 epizod


Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.

Med štirimi stenami

09.03.2015

Število prepoznanih žrtev trgovine z ljudmi iz leta v leto narašča, kar je lahko posledica tako zavedanja žrtev o tem kaj trgovina z ljudmi je, kot tudi naporov države, organov pregona in nevladnih organizacij, da bi ta problem zajezili. Vedno nove pojavne oblike trgovine z ljudmi in pomanjkljiva zakonodaja, otežujejo odkrivanje in dokazovanje kaznivih dejanj. Nedorečen je tudi sistem izvajanja programov pomoči žrtvam, ti so kratkoročno naravnani in finančno podprti le v času trajanja statusa žrtve. Tudi zato se v večini primerov žrtve trgovine z ljudmi vrnejo v izvorne države, v nekaterih primerih pa jih okoliščine prisilijo v to, da v Sloveniji ostanejo. V tokratni oddaji Med štirimi stenami bomo slišali zgodbo žrtve trgovine z ljudmi. V času, ko na sodišču poteka postopek, obiskuje srednjo šolo, v matično državo se zaradi slabe izkušnje ne želi vrniti več. Oddajo pripravlja Enisa Brizani.

Evo – njeno ime je izmišljeno zaradi zaščite – je oče proti plačilu obljubil v zakon družini iz Slovenije. To je bila tako imenovana dogovorjena ali prisilna poroka, kakršne so del trgovine z ljudmi. Na sodišču zdaj poteka kazenski postopek, Eva pa si po tej slabi izkušnji, ko je njena nova družina ravnala z njo kot s stvarjo in ne s človekom, želi ostati v Sloveniji.

»Tega nisem pričakovala, bila sem presenečena, da lahko nekdo pride, da denar in te kupi, kot da si lutka v trgovini. Pridejo in rečejo, aha, ta mi je všeč, ima lepo postavo, oči, lase – in te kupi. Na žalost je v Makedoniji še vedno veliko tega.«

Eva je zbrala moč in pogum in se temu uprla, v prvih stikih z organi pregona pa je pričakovala več prijaznosti in manj obsojanja. Nevladna organizacija Društvo Ključ – center za boj proti trgovini z ljudmi ji je ponudila najprej nastanitev v varni hiši in vso potrebno psiho-socialno pomoč. Eva je vedela, da se ne bo nikoli več vrnila.

 »Ko sem se poročila, sem vedela, da če se bo kaj zgodilo, se ne bom več vrnila. Slovenija mi je zelo všeč, sem žrtev in ostala bom tukaj do konca življenja. Stika s starši nimam, včasih zelo pogrešam brata in sestro.«

Na sodišču poteka kazenski postopek, Eva medtem obiskuje prvi letnik srednje šole in skuša nadomestiti izgubljena najstniška leta. V razredu, v katerem je najstarejša, poleg tega pa tujka, njene zgodbe ne poznajo. Sošolci ne bi razumeli, kaj je preživela.

»So me sicer sprejeli, včasih pa se obnašajo čudno. Ne oziram se nanje, tam sem zato, da sledim svojemu cilju, da uresničim svoje želje, ki sem jih pustila na pol poti. Zaupam sebi, pogumna sem in jih bom uresničila. V prihodnosti so pred mano same lepe stvari. Imela bom fanta, službo, delala bom in zaslužila svoj denar, si ustvarila družino. Imela bom vse, kar sem si želela. Če bi izgubila status in s tem finančno podporo, bi bilo zame zelo grozno in bila bi zelo žalostna. Moja želja je ostati in živeti v Sloveniji, zaupam državi, da bo to razumela. Rada pomaga ljudem, ki res potrebujejo pomoč, in jaz jo res potrebujem. Verjamem, da me ne bodo kar tako zapustili.«

Manca Raušl iz Društva Ključ opozarja, da Slovenija od leta 2007 ne namenja nikakršnih sredstev za reintegracijo žrtev trgovanja z ljudmi v slovensko okolje, zato je društvo pri vključevanju žrtev trgovanja z ljudmi v slovensko okolje prepuščeno lastni iznajdljivosti in humanitarnim gestam posameznikov in posameznic, zunanjih sodelavcev, nekaterih podjetij ter izobraževalnih ustanov in delnemu financiranju programa Mestne občine Ljubljana, Oddelka za socialno varstvo. V obstoječem sistemu je edina možnost, da se žrtev trgovine z ljudmi vrne v izvorno državo, kjer ji grozijo vnovično izkoriščanje, zloraba in kršenje človekovih pravic.

»Področje reintegracije mora biti sistemsko urejeno. Pozdravljamo odziv Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, ki je v šolskem letu 2014/2015 prvič omogočilo 19-letni uporabnici Društva Ključ (tuji državljanki) vključitev v redni srednješolski program in njeno namestitev v dijaškem domu. Želimo si, da bo to podlaga za sistemsko ureditev tega problema, saj moramo ranljivim skupinam omogočiti samostojno življenje ter ustaviti krog izkoriščanja in zlorab.«

 

 

 

 


30.11.2020

Neskončen delovnik

Za uspešno usklajevanje delovnega in prostega časa je potrebna ozaveščenost zaposlenih in vodstev


23.11.2020

Med štirimi stenami

Epidemija je razgalila zanemarjanje vprašanja oskrbe starejših v domovih za starejše. Kadrovsko in prostorsko pomanjkanje je že veliko let znano, a vendar se tema glavnima problemoma ne posveča potrebne pozornosti. Domovi za starejše so zdaj postali žarišča okužb, oskrbovanci so najbolj ogroženi, največ je okuženih in hospitaliziranih prav v njihovih vrstah, žal je med njimi tudi največ umrlih zaradi bolezni covid-19. Ob tem so domovi postali novodobni zapori: stikov starejših s svojci skorajda ni ali so močno oteženi, obiskov ni, marsikje je omejeno celo gibanje znotraj doma – po hodnikih. Vse to vpliva na zdravje oskrbovancev – telesno in duševno. Po drugi strani pa razmere njihove svojce potiskajo v dodatne stiske, bremenijo jih strah, občutki krivde in nemoči.


16.11.2020

"Spomladanska karantena je bila pravi balzam za dušo"

Velika vecina že nestrpno pričakuje konec pandemije in sprostitev ukrepov, najdemo pa tudi take, ki jim karantena, čas zase in samota zelo ustrezajo. Gre za visoko občutljive ljudi. Imajo nadpovprečno občutljiv zivčni sistem, ki zaznava veliko večˇ dražljajev iz okolja in posameznikove notranjosti na veliko bolj intenziven način. Visoka občutljivost je osebnostna lastnost, ni bolezen ali kakšna motnja. Je človeška značilnost, ki je prirojena, in se pojavlja pri 15 do 20 odstotkih ljudi. V enakem deležu jo najdemo pri ženskah in moških, prav tako med različnimi rasami. Kakšni so poglavitni znaki, da je nekdo visoko občutljiv in kako živeti z osebo, ki se hitro vznemiri, razjezi ali burno čustveno reagira? Več o tem v oddaji Med štirimi stenami, v kateri bomo gostili svetovalko za visoko občutljive odrasle in otroke Eriko Plevel in življenjskega trenerja Primoža Škoberneta. Z vami bo Marko Rozman.


09.11.2020

Fibromialgija – bolezen z veliko obrazi, Kronični bolečinski sindrom, ki zelo poseže v življenje posameznika

Fibromialgija je sicer že stara bolezen, gre za sindrom, ki združuje veliko simptomov, vendar jo kot bolezen priznavajo šele zadnjih 30 let. Pot do diagnoze je dolga, fibromialgija pa zelo poseže v življenje bolnikov, saj ima veliko obrazov. V tokratni oddaji bomo sindrom fibromialgije spoznali z medicinskega vidika in slišali lastno izkušnjo. Gostje je v studio povabila Lucija Fatur.


02.11.2020

"Sprejemanje smrti je sprejemanje življenja"

Da dajejo predvsem življenje dnevom in ne nasprotno, vedno poudarijo v nevladnem, neprofitnem Slovenskem društvu hospic, kjer že 25 let skrbijo za fizične, psihosocialne in duhovne potrebe umirajočih bolnikov, hkrati pa, tudi zaradi številnih prostovoljcev, dajejo oporo svojcem. Predsednica društva Renata Jakob Roban govori o žalovanju kot individualnem procesu ter o odnosu, ki ga imamo do umiranja in smrti. Prostovoljka Monika Glavonjić dodaja izkušnjo, ki jo je pred tremi leti pripeljala do dela z mladimi, pogosto "prezrtimi" žalovalci.


26.10.2020

Spolna rehabilitacija po raku dojk

Rak na dojki je najpogostejša oblika raka pri ženskah, za njo pa lahko zbolijo tudi moški. Vedno več raziskav kaže, da so med najpogostejšimi simptomi, s katerimi se soočajo ženske po zdravljenju raka na dojki, težave v spolnosti. Ne le, da jih pretrese že sama diagnoza, dojke imajo za ženske močan simbolni pomen. Na spolnost vpliva tudi izbira zdravljenja. O spolni rehabilitaciji po zdravljenju raka na dojki bo tekla beseda v oddaji Med štirimi stenami. Vabljeni v našo družbo v ponedeljek ob 10.10.


19.10.2020

Skrb za predšolske otroke z avtizmom

Avtizem je razvojna nevrološka motnja, ki še ni docela raziskana, je pa o tej motnji znanega mnogo več kot nekaj desetletij nazaj. Pojavlja se v obliki različnih simptomov in težav, ti so lahko komaj opazne, ali pa gre za težje motnje, pri katerih na primer umanjka celo govor in druge običajne življenjske funkcije. Govorimo o motnjah avtističnega spektra. Nekateri ljudje z avtizmom živijo dokaj običajno življenje, spet drugi potrebujejo vse življenje strokovno pomoč. Predstavljamo nov koncept tako imenovanih razvojnih oddelkov, kjer v Ljubljani v treh vrtčevskih skupinah delajo na prilagojen način in se pri tem poslužujejo sodobnih pedagoških pristopov.


12.10.2020

Slepota je samo ena izmed njenih okoliščin in zanjo ni ovira v življenju

Slovenka leta 2014 in vodja Ignacijevega doma duhovnosti Sonja Pungertnik se vse življenje spoprijema z izzivi, ki jih prinaša slepota. Zaveda pa se, da je slepota samo ena izmed njenih okoliščin, in dokazala je, da zanjo ni ovira v življenju. Sprva je tudi sama delala na področju slepih in slabovidnih, pozneje pa se je preusmerila na duhovno in psihološko pomoč ljudem. Tako danes pomaga ljudem na področju osebnostne in duhovne rasti ter pri vzpostavljanju in vzdrževanju dobrih medosebnih odnosov. Pri tem so ji bolj kot znanje v pomoč njene življenjske izkušnje. V življenju je preživela številne preizkušnje, a naučila se je v njih videti priložnosti za boljše in bolj kvalitetno življenje. O njenem delu, težavah slepih in slabovidnih v vsakdanjem življenju ter o predsodkih, ki nastajajo zaradi neustrezne komunikacije med videčimi in slepimi, se je s Sonjo Pungertnik v oddaji Med štirimi stenami pogovarjala Petra Medved.


05.10.2020

Pogum za sledenje je pogum za življenje!

Sledenje poznih posledic zdravljenja raka je tema, ki žal ostaja ob strani. Sledenje sistemsko še ni urejeno in dostopno vsem, ki bi to potrebovali. Redno sledenje lahko rešuje življenje, zato je pomembno tudi osveščanje bolnikov, da skrbno spremljajo in skrbijo za svoje zdravje. Zato je Slovensko združenje bolnikov z limfomom in levkemijo, L&L, pričelo s kampanjo osveščanja o poznih posledicah zdravljenja raka.


28.09.2020

Študentka socialnega dela ne upa povedati, kaj študira

Negativna podoba socialnega dela je posledica nepoznavanja kompleksnosti poklica in raznovrstnosti težav, ki jih rešujejo strokovni delavci na centrih za socialno delo. Težave ljudi so večplastne, pogosto prepozno iščejo pomoč, obenem pa pričakujejo, da bo socialni delavec v trenutku rešil njihovo težavo s čarobno paličico. Kako spremeniti podobo socialnega dela, da študentom in študentkam fakultete ter bodočim socialnim delavcem in delavkam ne bo nerodno povedati, kaj študirajo? Gostji dr. Ana Marija Sobočan s Fakultete za socialno delo in Špela Havle s Centra za socialno delo Koroške, ki je tudi predsednica konference Centrov za socialno delo pri Sindikatu zdravstva in socialnega varstva Slovenije.


21.09.2020

"Kot otrok sem tolmačila vsebine, ki niso bile primerne za otroke."

V mednarodnem tednu gluhih smo v oddaji Med štirimi stenami gostili tolmačko za slovenski znakovni jezik Natalijo Spark. Kot otrok gluhih staršev je že od otroštva obkrožena z gluhimi in tolmačenje v znakovni jezik in iz znakovnega jezika v govorni jezik, je bilo zanjo nekaj vsakdanjega. Spomini na otroštvo zanjo niso prijetni, saj ni živela v zdravem socialnem okolju, poleg tega pa, ko je postajala starejša, je tolmačila tudi vsebine, za katere trdi, da niso primerne za otroke. S tem je, kot pravi, bila oropana otroštva in danes to dojema kot zlorabo. Je magistrica psihosocialne pomoči in prva pri nas, ki osebam z okvaro sluha omogoča, da vstopijo v proces psihosocialnega svetovanja v svojem maternem jeziku - slovenskem znakovnem jeziku. Kakšna je njena izkušnja z gluhoto, kako jo je zaznamovala, kako posebna je ta komunikacija v slovenskem znakovnem jeziku in s kakšnimi težavami se gluhi spopadajo v vsakdanjem življenju, o tem se je Natalija Spark pogovarjala z voditeljico Petro Medved.


14.09.2020

Ko življenje zatrepeta, Življenje s Parkinsonovo boleznijo je velik izziv

V Sloveniji živi več kot 9000 ljudi, ki se spopadajo s parkinsonovo boleznijo in drugimi parkinsonizmi. Gre za napredujočo degenerativno bolezen možganov, ki žal še ni ozdravljiva, lahko pa jo vse bolje obvladujemo. Bolniki se združujejo v Društvu Trepetlika, ki deluje že 30 let in ponuja najrazličnejšo pomoč. Življenje s parkinsonovo boleznijo je velik izziv tako za obolelega kot za njegove najbližje. V tokratni oddaji o izkušnjah z boleznijo pripovedujeta Cvetka Pavlina Likar, predsednica Društva Trepetlika, in Jože Šprohar.


07.09.2020

O koronavirusni bolezni še vedno vemo premalo

Življenje piše različne zgodbe. In današnja zgodba je zgodba časa, v katerem živimo. Obdobja koronavirusne bolezni, ki obvladuje vse ravni našega življenja: delo, izobraževanje, družino, prosti čas in še bi lahko naštevali. Nekateri o bolezni govorijo spoštljivo, predvsem iz spoštovanja do umrlih za to boleznijo, drugi ji ne namenjajo posebne pozornosti, čeprav Nacionalni inštitut za javno zdravje opozarja na ukrepe, ki jih je treba dosledno spoštovati, da se bolezen ne bi širila. O virusu in posledicah bolezni še vedno vemo premalo, pravi naš današnji sogovornik oddaje Med štirimi stenami prof. dr. Adolf Lukanovič, ki je bolezen prebolel v njeni najhujši obliki. O tem, kaj vse je doživljal med zdravljenjem in rehabilitacijo, boste lahko slišali v pogovoru z novinarko Petro Medved.


31.08.2020

Mladostniki s čustvenimi in vedenjskimi težavami

Poletni ponedeljki prinašajo ponovitve oddaj Med štirimi stenami. Tokrat smo izbrali oddajo, v kateri smo se pogovarjali o čustvenih in vedenjskih težavah pri mladostnikih. Čustvene in vedenjske težave pri mladostnikih imajo različne vzroke, intenzivnost njihovega pojavljanja pa je nepredvidljiva. Mladostniki s temi težavami oziroma motnjami kažejo ponavljajoč se vzorec neprilagojenega vedenja, ki se kaže v neuspešni socialni interakciji. Beganje od doma, izostajanje od pouka, tatvine, laganje, predrznost, čustvena neodzivnost, manipulacija, fizična napadalnost, mučenje živali, neprimerni spolni odnosi – to je samo nekaj ravnanj, ki nakazujejo na čustvene in vedenjske težave. Kako pomagajo mladostnikom s temi težavami in kako pomembno je sodelovanje s starši – o tem se je v oddaji Med štirimi stenami Petra Medved pogovarjala s socialno pedagoginjo in družinsko mediatorko Ireno Borštnar, vzgojiteljico, ki že 25 let dela v Vzgojno-izobraževalnem zavodu Višnja Gora.


24.08.2020

Si pridna?

Za žensko velja stereotip popolnosti. In pridnosti. Skrb za druge naj bi imele ženske na prvem mestu, biti delavna in pridna kot mravljica mora biti prav tako prioriteta. Pa ženske ob tem občutijo zadovoljstvo? Jih to izpopolnjuje? O tem teče beseda v tokratni ponovitvi oddaje, v kateri gostuje dr. Saša Krajnc.


17.08.2020

Bronja Žakelj

Njena življenjska zgodba je filmska. Idilično otroštvo in mladost v nekdanji skupni državi v osemdesetih letih prejšnjega stoletja z mamo, očetom, bratom in babico. Njihovo stanovanje na Vojkovi v Ljubljani je bilo vedno polno ljudi in dogajanja. Varnost, toplina in ljubezen, ki jih je dobila v prvih letih življenja, so bili kapital, ki ga je unovčila, kadar je šlo kaj narobe. Narobe pa je šlo že pri štirinajstih, ko je izgubila mamo. Pri dvajsetih je za rakom zbolela sama. Še huje je bolečina zarezala ob izgubi brata, ki se je ponesrečil pri plezanju v gorah. Kdor je prebral njeno knjigo Belo se pere na devetdeset ali poslušal zvočno knjigo, je prepoznal življenjsko zgodbo Bronje Žakelj.


10.08.2020

Življenje z amiotrofično lateralno sklerozo

Ena izmed poletnih ponovitev oddaj Med štirimi stenami prinaša pogovor o amiotrofični lateralni sklerozi. V Sloveniji imamo približno 150 bolnikov, ki so zboleli za njo. Gre za redko, hitro napredujočo, neozdravljivo nevrološko bolezen, za katero ne poznamo zdravila. Imenujemo jo tudi bolezen motoričnega nevrona. Najprej se pokaže z oslabitvijo skupine mišic na enem od udov, nato oslabitev postopno zajame sosednje mišice, mišice na drugi strani telesa in mišice za dihanje, govor in požiranje. Kakšno je življenje s to boleznijo, boste slišali v oddaji, ki jo je pripravila Petra Medved.


27.07.2020

Tadeja in Tjaž Nemanič: "Ko se pojavi kriza v partnerskem odnosu, je v ozadju prtljaga iz otroštva."

Partnerstva brez kriz in bojev ni. Kriza je lahko priložnost za rast, lahko pa je pogubna za partnerstvo in se zveza konča. Kadar se pojavi kriza, je v ozadju prtljaga iz otroštva. V imagu je prtljaga v štirih kovčkih. Dobra poznavalca imago partnerske terapije sta Tadeja Milivojevič Nemanič in Tjaž Nemanič, zakonski par in starša.


20.07.2020

Ariana Lucija Tratar Supan: "Zdaj skrbim zase, za svojo malo punčko."

Ariana Lucija Tratar Supan razkriva svojo življenjsko zgodbo, v kateri se prepletajo boleče izkušnje, od zlorabe v otroštvu, nefunkcionalnih zvez z moškimi, do motenj hranjenja in neujemanja s psihoterapevtko, s katero je želela razreševati svoje nakopičene težave, ki so hromile njeno življenje.


13.07.2020

Slepota ga ne ovira v življenju

Ena od poletnih ponovitev oddaj Med štirimi stenami prinaša pogovor o slepoti. Mihe Srebrnjaka slepota ni ustavila, da si v življenju ne bi postavljal vedno novih ciljev in izzivov. Pred dvema letoma je osvojil Triglav, poletel je tudi z akrobatskim letalom. Po poklicu je računalniški tehnik, ukvarja se s spletno dostopnostjo, lani pa se je odločil tudi za podjetniške vode, odprl je spletno trgovino. Miha Srebrnjak tako vedno znova dokazuje, da kljub slepoti lahko živi polno življenje. Oddajo je pripravila Petra Medved.


Stran 10 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov