Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Stari starši imajo v življenju svojih vnukov zelo pomembno vlogo. Lahko dopolnjujejo vzgojo staršev in jo bogatijo, obenem pa se morajo zavedati, da imajo starši, torej njihovi otroci, pravico na svoj način vzgajati lastne otroke. Pretirano vmešavanje v vzgojo ali na drugi strani razvajanje vnukov lahko pripelje do številnih nesoglasij. So torej stari stari cvet ali trn v peti? Andreja Čokl je obiskala 3 generacije žensk iste družine - govorila je z vnukinjo, mamo in babico, svoje mnenje o vlogi starih staršev in priporočila zanje pa je dodala tudi psihoterapevtka.
Stari starši imajo v življenju svojih vnukov zelo pomembno vlogo. Lahko dopolnjujejo vzgojo staršev in jo bogatijo, obenem pa se morajo zavedati, da imajo starši, torej njihovi otroci, pravico na svoj način vzgajati lastne otroke. Pretirano vmešavanje v vzgojo ali na drugi strani razvajanje vnukov lahko pripelje do številnih nesoglasij. So torej stari starši cvet ali trn v peti? Obiskali smo 3 generacije žensk iste družine, govorili z vnukinjo, mamo in babico, svoje mnenje o vlogi starih staršev in priporočila zanje pa je dodala tudi psihoterapevtka.
Pri babici je luštno!
Da so spomini na stare starše predvsem pozitivni, so pokazala že mnenja mladih odraslih z ljubljanskih ulic. “Babica predstavlja toplino, lepe spomine, dobro kuhinjo … Babica mi je velikokrat pustila početi tisto, česar mi starši niso … Babica in jaz sva bili na enem bregu, starši na drugem …” ali “Razvajali so me … Keksi so bili tam, kjer so morali biti, čajček sem dobil, kosilo je bilo fino vsako nedeljo …” in “Z babico sem imela zelo poglobljen odnos … Dedi je bil pa tisti, ki je vedno vse popravil …” – to je le nekaj spominov, ki so nam jih že odrasli vnuki zaupali o svojih starih starših. Da je pri babici in dedku res luštno, se je strinjala tudi 6-letna Iza. Babi namreč skuha najboljšo rižoto, jo pelje na sprehod k račkam in se z njo potaplja na morju. Dedi je nekoliko bolj strog, predvsem kar se tiče zdrave prehrane in gibanja.
Nasveti staršev so dobrodošli, a hčerko vzgajam po svoje
Izina mamica Maja pritrdi, da so stari starši zelo dobrodošla pomoč, zlasti pri varstvu in širjenju obzorij Izi. Naučijo jo nekaterih stvari, ki jih sama ne počne, prav pretirano pa je ne razvajajo. Nasveti so seveda dobrodošli, a prav vseh ne upošteva. “V kakšnem primeru se odločim drugače, kot bi se moji starši, pa potem slišim: ja, Maja, tole bi morala pa drugače narediti … Ampak sem bolj trmaste sorte in naredim po svoje. Ne solita mi ravno pameti, mi pa povesta svoje mnenje, ampak obvelja moja, saj je Iza moja hči.”
Majina mama in Izina babica Darja pove, da si lahko za vnukinjo vzame več časa, kot si ga je za lastna otroka, da je pri njej bolj popustljiva, a da pazi, da Ize pretirano ne crklja in razvaja. “Poznam kolegico, ki je svoje vnuke tako privezala nase, da skoraj več niso želeli k svoji mami. Takrat sem si rekla, da jaz tega nikoli ne bom naredila … Poskušava se čim manj vtikati, se sama doma pogovarjava, ampak skušava ostati bolj zadaj.”
Zaupajte svojim že odraslim otrokom!
Psihoterapevtko Julijo Pelc je že obiskalo nekaj babic, ki jih skrbi vzgoja njihovih vnukov, pa tudi nekaj staršev, ki jih moti vmešavanje starih staršev v vzgojo vnukov. “Stari starši so nepogrešljivi sopotniki na poti odraščanja vnukov, predstavljajo mrežo ljudi, s katerimi se mora vsak otrok v življenju srečat … V tej mreži se poveže tudi s preteklostjo, svojimi koreninami …” Se je pa vloga starih staršev precej spremenila, saj je dandanes mnogo babic in dedkov še zaposlenih. Vnukom pa še vedno širijo obzorja, jih učijo praktičnih veščin … A ne gre povsod gladko. “Nekateri stari starši posegajo v vzgojne metode svojih otrok, pametujejo, svoj kritični pogled preusmerijo v kritizertsvo ali preveč navežejo vnuke nase, kupujejo na nek način njihovo ljubezen, vnuki lahko postanejo igračke ali popravljalnica napak iz vzgoje lastnih otrok.” Zaupati morajo svojim že odraslim otrokom, njihovi samostojnosti, odgovornosti ter sposobnosti za vzgojo vnukov. “Na ta način bodo vzgojno vlogo prepustili staršem, oni pa ostali v nepogrešljivi vlogi babic in dedkov.” Poleg tega stari starši ne nosijo polne odgovornosti za vnuke, ti so le občasni obiskovalci in takrat se jim lahko bolj posvetijo ter jih tudi bolj razvajajo. “Meni je moja mama rekla: starši ste zato, da vzgajate, babice pa zato, da razvajamo.” A tudi tu mora biti zdrava meja, saj se otroci hitro naučijo izkoriščati različno postavljena pravila. “Stari starši imajo lahko svoje mnenje, a morajo obenem tudi zdržati vzgojno drugačnost v pristopu staršev otrok … Poseganje v prostor drugega iz samovolje in nezaupanja ter neprepuščanje lastne volje svojim otrokom je narobe” .
Stari starši, bodite torej prisotni, a ne vsiljivi! Dobronamerno svetujte, a ne kritizirajte za vsako ceno in ne vmešavajte se v odločitve vaših že odraslih otrok. Dopolnjujte vzgojo svojih vnukov, a je ne nadomeščajte. Bodite torej cvet in ne trn v peti!
871 epizod
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Stari starši imajo v življenju svojih vnukov zelo pomembno vlogo. Lahko dopolnjujejo vzgojo staršev in jo bogatijo, obenem pa se morajo zavedati, da imajo starši, torej njihovi otroci, pravico na svoj način vzgajati lastne otroke. Pretirano vmešavanje v vzgojo ali na drugi strani razvajanje vnukov lahko pripelje do številnih nesoglasij. So torej stari stari cvet ali trn v peti? Andreja Čokl je obiskala 3 generacije žensk iste družine - govorila je z vnukinjo, mamo in babico, svoje mnenje o vlogi starih staršev in priporočila zanje pa je dodala tudi psihoterapevtka.
Stari starši imajo v življenju svojih vnukov zelo pomembno vlogo. Lahko dopolnjujejo vzgojo staršev in jo bogatijo, obenem pa se morajo zavedati, da imajo starši, torej njihovi otroci, pravico na svoj način vzgajati lastne otroke. Pretirano vmešavanje v vzgojo ali na drugi strani razvajanje vnukov lahko pripelje do številnih nesoglasij. So torej stari starši cvet ali trn v peti? Obiskali smo 3 generacije žensk iste družine, govorili z vnukinjo, mamo in babico, svoje mnenje o vlogi starih staršev in priporočila zanje pa je dodala tudi psihoterapevtka.
Pri babici je luštno!
Da so spomini na stare starše predvsem pozitivni, so pokazala že mnenja mladih odraslih z ljubljanskih ulic. “Babica predstavlja toplino, lepe spomine, dobro kuhinjo … Babica mi je velikokrat pustila početi tisto, česar mi starši niso … Babica in jaz sva bili na enem bregu, starši na drugem …” ali “Razvajali so me … Keksi so bili tam, kjer so morali biti, čajček sem dobil, kosilo je bilo fino vsako nedeljo …” in “Z babico sem imela zelo poglobljen odnos … Dedi je bil pa tisti, ki je vedno vse popravil …” – to je le nekaj spominov, ki so nam jih že odrasli vnuki zaupali o svojih starih starših. Da je pri babici in dedku res luštno, se je strinjala tudi 6-letna Iza. Babi namreč skuha najboljšo rižoto, jo pelje na sprehod k račkam in se z njo potaplja na morju. Dedi je nekoliko bolj strog, predvsem kar se tiče zdrave prehrane in gibanja.
Nasveti staršev so dobrodošli, a hčerko vzgajam po svoje
Izina mamica Maja pritrdi, da so stari starši zelo dobrodošla pomoč, zlasti pri varstvu in širjenju obzorij Izi. Naučijo jo nekaterih stvari, ki jih sama ne počne, prav pretirano pa je ne razvajajo. Nasveti so seveda dobrodošli, a prav vseh ne upošteva. “V kakšnem primeru se odločim drugače, kot bi se moji starši, pa potem slišim: ja, Maja, tole bi morala pa drugače narediti … Ampak sem bolj trmaste sorte in naredim po svoje. Ne solita mi ravno pameti, mi pa povesta svoje mnenje, ampak obvelja moja, saj je Iza moja hči.”
Majina mama in Izina babica Darja pove, da si lahko za vnukinjo vzame več časa, kot si ga je za lastna otroka, da je pri njej bolj popustljiva, a da pazi, da Ize pretirano ne crklja in razvaja. “Poznam kolegico, ki je svoje vnuke tako privezala nase, da skoraj več niso želeli k svoji mami. Takrat sem si rekla, da jaz tega nikoli ne bom naredila … Poskušava se čim manj vtikati, se sama doma pogovarjava, ampak skušava ostati bolj zadaj.”
Zaupajte svojim že odraslim otrokom!
Psihoterapevtko Julijo Pelc je že obiskalo nekaj babic, ki jih skrbi vzgoja njihovih vnukov, pa tudi nekaj staršev, ki jih moti vmešavanje starih staršev v vzgojo vnukov. “Stari starši so nepogrešljivi sopotniki na poti odraščanja vnukov, predstavljajo mrežo ljudi, s katerimi se mora vsak otrok v življenju srečat … V tej mreži se poveže tudi s preteklostjo, svojimi koreninami …” Se je pa vloga starih staršev precej spremenila, saj je dandanes mnogo babic in dedkov še zaposlenih. Vnukom pa še vedno širijo obzorja, jih učijo praktičnih veščin … A ne gre povsod gladko. “Nekateri stari starši posegajo v vzgojne metode svojih otrok, pametujejo, svoj kritični pogled preusmerijo v kritizertsvo ali preveč navežejo vnuke nase, kupujejo na nek način njihovo ljubezen, vnuki lahko postanejo igračke ali popravljalnica napak iz vzgoje lastnih otrok.” Zaupati morajo svojim že odraslim otrokom, njihovi samostojnosti, odgovornosti ter sposobnosti za vzgojo vnukov. “Na ta način bodo vzgojno vlogo prepustili staršem, oni pa ostali v nepogrešljivi vlogi babic in dedkov.” Poleg tega stari starši ne nosijo polne odgovornosti za vnuke, ti so le občasni obiskovalci in takrat se jim lahko bolj posvetijo ter jih tudi bolj razvajajo. “Meni je moja mama rekla: starši ste zato, da vzgajate, babice pa zato, da razvajamo.” A tudi tu mora biti zdrava meja, saj se otroci hitro naučijo izkoriščati različno postavljena pravila. “Stari starši imajo lahko svoje mnenje, a morajo obenem tudi zdržati vzgojno drugačnost v pristopu staršev otrok … Poseganje v prostor drugega iz samovolje in nezaupanja ter neprepuščanje lastne volje svojim otrokom je narobe” .
Stari starši, bodite torej prisotni, a ne vsiljivi! Dobronamerno svetujte, a ne kritizirajte za vsako ceno in ne vmešavajte se v odločitve vaših že odraslih otrok. Dopolnjujte vzgojo svojih vnukov, a je ne nadomeščajte. Bodite torej cvet in ne trn v peti!
Starši naj bi svojega otroka sprejeli takšnega kot je. Tudi ko gre za njegovo spolno usmerjenost. Pa je res vedno tako? V ponedeljkovi oddaji Med štirimi stenami ob 10.15 na Prvem programu bo svojo zgodbo o tem, kako je sprejela sinovo istospolno usmerjenost, povedala Melani Centrih. Ali je imela ob tem kakšne pomisleke, jo je bilo strah odziva sorodnikov, prijateljev, sodelavcev? Kakšna vprašanja je imela za sina? Kakšno je njeno mnenje o družinskih skrivnostih, o zaupanju in odkritosti v družini? Melani Centrih je v studio Prvega povabila Jana Bajželj.
V ponedeljek se bo začel letošnji Teden otroka in bo trajal do nedelje. Osrednja tema bo "Povabimo sonce v šolo". Pri ZPMS se bodo osredotočili na "radovedno" šolo, veselje do novega, odprtega in uporabnega znanja, svetle prihodnosti. V oddaji Med štirimi stenami pa bomo tokrat posvetili posebno pozornost dolgotrajno bolnim otrokom. Kako je, ko v družino poseže dolgotrajna bolezen otroka, kakšno skrb potrebuje tak otrok, kakšne stiske doživljajo starši in kako poskrbeti za sorojence? O tem se bomo pogovarjali z direktorico Centra za zdravljenje bolezni otrok v Šentvidu pri Stični pediatrinjo Magdaleno Urbančič. Oddajo pripravlja Petra Medved.
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Gosta tokratne oddaje Med štirimi stenami bosta invalida Anže Pratnemer in Robi Bojanec, ki sta zelo ustvarjalna na svojem področju. Anže Pratnemer je leta 2009 v prometni nesreči izgubil nogo. Ni se vdal v usodo, ob pomoči družine se je hitro rehabilitiral in že mesec po nesreči vozil avto. Je razvojni inženir na Fakulteti za elektrotehniko in je aktivno vpet v projekte Laboratorija za telekomunikacije. Eden izmed njih je projekt E-Cho, ki omogoča učenje in spremljanje predavanj v obliki elektronskih učbenikov, kadar se kdo zaradi fizične oviranosti ne more udeležiti predavanj. Robi Bojanec, študent na Fakulteti za elektrotehniko, je od nesreče z motorjem leta 2005 na invalidskem vozičku. Po rehabilitaciji se je uspešno vključil v svoje okolje, na Fakulteti za elektrotehniko pa se je pridružil interdisciplinarni ekipi Team Avalanche. Ta je pod pokroviteljstvom Laboratorija za robotiko izdelala invalidski voziček na elektromagnetini pogon. V okviru tega projekta je prepoznal, kako lahko pomaga tako sebi kot drugim invalidom, saj je veliko pripomogel k razvoju tega invalidskega vozička. O njunem pogledu na življenje po poškodbi ter uspešnem delovanju na Fakulteti za elektrotehniko se bo z Anžetom Pratnemerjem in Robijem Bojancem pogovarjala Petra Medved.
Življenje se lahko spremeni zaradi poroke, rojstva otroka, ločitve, bolezni. Dušanu Portatisu Kovaču se je v zadnjih 15. letih spremenilo zaradi dveh dogodkov. Prva prelomnica se je zgodila, ko je opustil pitje alkohola. Druga pa je bila povezana s potovanjem v Indijo. O svojem nemirnem otroštvu in mladosti, hoji po robu, življenju brez omame, duhovnosti, podjetniških vzponih in padcih Dušan Portatis Kovač pripoveduje v pogovoru z Jano Bajželj.
Že več kot 20 let Društvo Altra, ki je nevladna, neprofitna in humanitarna organizacija, izvaja storitve in programe s področja duševnega zdravja v skupnosti. Osebam, ki imajo težave v duševnem zdravju dajejo psihosocilano pomoč in podporo, jih spodbujajo k reševanju težav in stisk ter razvijajo modele pomoči, ki krepijo posameznikovo okrevanje. Izvajajo dejavnosti stanovanjskih skupin, dnevnih in svetovalnih centrov in drugih oblik oskrbe in varstva oseb s težavami v duševnem zdravju. Predvsem pa si prizadevajo za detabuizacijo duševnih motenj in destigmatizacijo oseb s težavami v duševnem zdravju. S kakšnimi stiskami in težavami se srečujejo osebe, ki imajo težave v duševnem zdravju v vsakdanjem življenju, se bomo pogovarjali z uporabniki in predsednico Društva Altra doktorico socialnega dela v skupnosti in sociologije Suzano Oreški, ki bo predstavila tudi nov projekt Društva s področja socialne aktivacije AKTIVEN.VKLJUČEN.ZAPOSLEN«, ki ga bodo izvajali na območju koroško-savinjske regije.
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Podatki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije kažejo, da v Sloveniji živi le nekaj več kot 700 Slovencev, ki nimajo urejenega obveznega zdravstvenega zavarovanja. Da so razmere na terenu veliko bolj kritične, dnevno ugotavljajo v slovenskih pro bono ambulantah, ki tem osebam nudijo brezplačno pomoč. Delujejo v Mariboru, Kopru, Novi Gorici, Velenju in Kočevju, najdlje pa v Ljubljani. Ljubljanska pro bono ambulanta je bila mišljena kot začasna rešitev, saj so upali, da bo država kmalu uspela rešiti problematiko nezavarovanih oseb. A kot so ugotovili ob 15-letnici delovanja, ki so jo obeležili januarja, se v tem času ni spremenilo dobesedno nič. Na delovanje brezplačne ambulante in žalostne zgodbe, ki pripeljejo ljudi vanjo, vas bomo opozorili v ponedeljkovi oddaji Med štirimi stenami po 10. uri na Prvem.
Irena Mastén je profesorica športne vzgoje in plesna pedagoginja, ki je čez noč pustila službo v šoli in stopila na samostojno pot terapevtke. Je tui-na terapevtka tradicionalne kitajske medicine, refleksoterapevtka, hipnoterapevtka, raziskovalka uravnotežene prehrane in super živil, ukvarja pa se tudi z meditacijo vipássana. O svoji osebni zgodbi, ki jo je pripeljala na to pot, pripoveduje v oddaji Med štirimi stenami, ki jo boste lahko vnovič poslušali v ponedeljek med deseto in enajsto na Prvem programu.
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
»Če želiš življenje resnično živeti, ga moraš začeti najprej ljubiti,« pravi Urban Urbanc, avtor, svetovalec za medsebojne odnose ter zdrav način življenja. Zgodbe, ki so se zapisale skozi njegovo življenje, so ga privedle do poti, po kateri hodi sedaj in katere del deli tudi z nami. Kaj je najpomembnejše v našem življenju? Kako naj se imamo radi in zakaj je to pomembno? Urban Urbanc bo gost tokratne oddaje Med štirimi stenami.
O svojem osebnem življenju ne pripoveduje pogosto, čeprav mu to ni težko. Njegova poklicna pot je prepletena z osebno izkušnjo. Je specialni pedagog in socialni podjetnik, ki zadnja leta vodi zavod za socialno podjetništvo na podeželju Grunt. Je sorojenec in oče osebe s posebnimi potrebami, bolj natančno osebe z motnjo v duševnem razvoju. Peter Svetina, ki bo o zgodbah svojega življenja, nekaj let je živel tudi na avstrijskem Koroškem, pripovedoval v ponedeljkovi oddaji Med štirimi stenami med deseto in enajsto na Prvem.
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Neodgovorno ravnanje za volanom je vzrok za prometne nesreče z zelo hudimi posledicami. Po podatkih Agencije za varnost prometa se je lani zgodilo 1870 prometnih nesreč, ki jih je povzročil alkoholiziran udeleženec. Zaradi alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč je umrlo 41 ljudi, 175 se jih je hudo telesno poškodovalo, 834 pa je bilo lažje telesno poškodovanih. Največ alkoholiziranih povzročiteljev je v starostni skupini med 18. in 24. letom ter med 24. in 34. letom. S kakšnimi stiskami se srečujejo hudo poškodovani, kako poteka rehabilitacija in kako najti smisel v življenju, če se ti življenje po prometni nesreči za vedno spremeni? V oddaji Med štirimi stenami bomo slišali zgodbo člana gibanja "Še vedno vozim, vendar ne hodim" Aleša Kramolca, ki se je v prometni nesreči hudo telesno poškodoval, z nami pa bo tudi direktor Zavoda Vozim David Razboršek, ki je za delo na področju prometne varnosti in psihosocialne rehabilitacije poškodovancev v prometnih nesrečah za leto 2016 dobil državno priznanje na področju prostovoljstva. Oddajo pripravlja Petra Medved.
Po nekaterih ocenah naj bi imelo skoraj 40 % alkoholikov in več kot polovica odvisnikov od psihoaktivnih snovi vsaj eno resno duševno motnjo. Ko se takšni ljudje podajo v različne komune ali druge programe odvajanja, se tam po navadi posvetijo le njihovi odvisnosti, druge težave pa zanemarijo. Prav zaradi tega je Zavod Pelikan – Karitas ustanovil Terapevtsko skupnost za zasvojene s pridruženimi težavami v duševnem zdravju, ki jo krajše imenujejo Dvojna diagnoza.
Irena Masten, profesorica športne vzgoje in plesna pedagoginja, se je čez noč odločila: pustila je službo v šoli in stopila na samostojno pot terapevtke, ki raziskuje telo in um ter poučuje njuno povezavo s fizičnim in mentalnim pristopom v obliki meditacije vipassana. Zakaj je po njenem mnenju telo tempelj, ki ga je potrebno častiti? Zakaj je sama dolgo časa živela v bolečinah in rane krpala le s posameznimi obliži, namesto da bi spremenila utečeno pot? Ali bolečine niso bile dovolj močan sprožilec za preobrat? O svoji življenjski poti bo pripovedovala v ponedeljkovi oddaji Med štirimi stenami po deseti uri na Prvem.
»Če želiš življenje resnično živeti, ga moraš začeti najprej ljubiti,« pravi Urban Urbanc, avtor, svetovalec za medsebojne odnose ter zdrav način življenja. Zgodbe, ki so se zapisale skozi njegovo življenje, so ga privedle do poti, po kateri hodi sedaj in katere del deli tudi z nami. Kaj je najpomembnejše v našem življenju? Kako naj se imamo radi in zakaj je to pomembno? Urban Urbanc bo gost tokratne oddaje Med 4 stenami.
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Presaditev krvotvornih matičnih celic je mnogokrat edina možnost za preživetje obolelih z različnimi oblikami krvnih rakov in nekaterih drugih bolezni. V tokratni oddaji bomo govorili o darovanju krvotvornih matičnih celic in predstavili kampanjo »Daj se na seznam«. Slovensko združenje bolnikov z limfomom in levkemijo, L&L, in Zavod RS za transfuzijsko medicino namreč želita spodbuditi k vpisu v Slovenija Donor, v oddaji pa bomo slišali tudi osebno izkušnjo.
Neveljaven email naslov