Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Edini telefon za otroke in mladostnike v Sloveniji je TOM telefon, ki v okviru Zveze prijateljev mladine Sloveniji deluje že 25 let, danes pa ima enotno evropsko številko 116111. Projekt Zveze prijateljev mladine Slovenije je v začetku deloval le med tednom, že kar nekaj let pa prav vsak dan med 12. in 20. uro, vanj pa je vključenih 130 prostovoljcev svetovalcev v 8 regijskih centrih. Poslanstvo TOM telefona je nuditi oporo in pomoč otrokom in mladostnikom. Da sta potrebni, pa govorijo številke: leta 2014 je TOM telefon prejel 28.630 klicev, od kar deluje, pa že okoli 700 tisoč. Pri tretjini (okoli 6 tisoč na leto) so opravili svetovalni pogovor, teme, vprašanja otrok pa ostajajo vsa ta leta približno enaka, spreminja se le njihov kontekst. Medvrstniško nasilje se na primer seli tudi na splet, sicer pa mladi največ sprašujejo o ljubezni, odraščanju, odnosih z vrstniki. Večkrat se zgodi, da svetovalci otroku svetujejo, da se obrne po pomoč – da se zaupa staršem, svetovalni delavki na šoli, da gre na policijo ali kakšno drugo uradno inštitucijo, a vseeno ne gre za krizni telefon. Pred 25 leti so se namreč odločali prav o tem – krizni ali splošni telefon. In se odločili za splošnega – saj se je že takrat pokazalo, da si otroci želijo pogovor, želijo dobiti besedo. Pa ne le to. Zdenka Švaljek, strokovna vodja Nacionalne mreže TOM pri ZPMS:
“Otroci imajo v obdobju odraščanja raznovrstna vprašanja in bi bilo škoda, da bi se omejili le na nasilje ali zlorabe. Morda s splošnimi pogovori o lažjih temah dobijo pozitivno izkušnjo klicanja na telefon in potem, ko je hudo, ko res gre za kakšno hudo nasilje ali zlorabo, lažje pokličejo.”
Največkrat so njihovi klici povezani z ljubeznijo, s spolnostjo, z domom in odnosi s starši ter sorojenci, pa z vrstniki in s šolo, sledijo telesne težave, psihološke težave, odvisnost in zlorabe, na dnu tematik so, na srečo, samomori in socialna stiska. A težav, s katerimi se mladi obračajo na TOM telefon, ne bi smeli rangirati, je prepričana Zdenka Švaljek:
“V obdobju odraščanja lahko nerešena, neuslišana, nesrečna ljubezen potegne za sabo kopico drugih težav, ki se lahko stopnjujejo do slabega učnega uspeha, težav s starši, mladi lahko zaidejo v slabo družbo, lahko iščejo neprimerne vzornike in podobno. Tako, da se nam zdi pomembno, da tudi te za nas odrasle ‘majhne težave’ rešijo dokaj hitro in uspešno.”
Zakaj je dobro, da otrok besedno izrazi svoja razmišljanja, občutenja, stisko, in da dobi občutek, da ga nekdo posluša? Prostovoljec Boštjan, ki kot svetovalec na TOM telefonu dela že 21 let:
“Fino je, da otroka poslušamo, da dobi občutek sprejetosti, da njegova težava ni nekaj, kar bi bilo nerešljivo, grozno, čudno, nenavadno. Sama beseda, sam pogovor pa pomaga otroku, pa tudi starejšim, pri tem, da uredijo svoje misli, da vidijo problem s kakšnega drugega vidika in da si v nadaljevanju strukturirajo rešitev.”
Poleg zaupnosti je ena od pomembnih značilnosti TOM telefona tudi anonimnost – tako klicatelja kot svetovalca. Slednji so sicer “prikrajšani” za to, da bi sledili otrokovemu reševanju težave in izvedeli, kako se je situacija razpletla, imata pa brezimnost in nevidnost prednosti pri otrocih, ki pokličejo na 116111. Velikokrat se je namreč lažje zaupati tujcu, nekomu, ki te ne pozna in te ne vidi. Takšna je tudi izkušnja Urške, prostovoljke na TOM telefonu, ki je pred leti tudi sama poklicala na TOM telefon, kjer so ji pomagali pri resni težavi – anoreksiji.
Zdaj je Urška tudi sama prostovoljka. Kot študentka ene izmed fakultet, kjer morajo študenti opraviti strokovno prakso na tem področju, je takoj pomislila na TOM telefon. Kdaj je težko, priznava, saj moraš hitro najti prave besede. To pa ni lahko, saj smo vsi samo ljudje. Pri svetovanju svojih osebnih podatkov ne izda, deli pa svoje izkušnje, kar je v pogovoru z mladimi še posebej dobrodošlo. Boštjan pravi, da se zgodi – z leti prostovoljnega dela sicer zmeraj manjkrat, da še doma razmišljaš, kaj bi še lahko v nekem pogovoru otroku rekel, kaj si pozabil omeniti ali kako bi lahko bolje kaj povedal na drugačen način. Prav s pogovorom namreč otroka prostovoljci svetovalci usmerijo k pravi ali boljši konkretni rešitvi. Pomen osebnega pogovora in s tem tudi TOM telefona je torej kljub dobi bolj neosebnih telekomunikacijskih sredstev še vedno nenadomestljiv.
864 epizod
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Edini telefon za otroke in mladostnike v Sloveniji je TOM telefon, ki v okviru Zveze prijateljev mladine Sloveniji deluje že 25 let, danes pa ima enotno evropsko številko 116111. Projekt Zveze prijateljev mladine Slovenije je v začetku deloval le med tednom, že kar nekaj let pa prav vsak dan med 12. in 20. uro, vanj pa je vključenih 130 prostovoljcev svetovalcev v 8 regijskih centrih. Poslanstvo TOM telefona je nuditi oporo in pomoč otrokom in mladostnikom. Da sta potrebni, pa govorijo številke: leta 2014 je TOM telefon prejel 28.630 klicev, od kar deluje, pa že okoli 700 tisoč. Pri tretjini (okoli 6 tisoč na leto) so opravili svetovalni pogovor, teme, vprašanja otrok pa ostajajo vsa ta leta približno enaka, spreminja se le njihov kontekst. Medvrstniško nasilje se na primer seli tudi na splet, sicer pa mladi največ sprašujejo o ljubezni, odraščanju, odnosih z vrstniki. Večkrat se zgodi, da svetovalci otroku svetujejo, da se obrne po pomoč – da se zaupa staršem, svetovalni delavki na šoli, da gre na policijo ali kakšno drugo uradno inštitucijo, a vseeno ne gre za krizni telefon. Pred 25 leti so se namreč odločali prav o tem – krizni ali splošni telefon. In se odločili za splošnega – saj se je že takrat pokazalo, da si otroci želijo pogovor, želijo dobiti besedo. Pa ne le to. Zdenka Švaljek, strokovna vodja Nacionalne mreže TOM pri ZPMS:
“Otroci imajo v obdobju odraščanja raznovrstna vprašanja in bi bilo škoda, da bi se omejili le na nasilje ali zlorabe. Morda s splošnimi pogovori o lažjih temah dobijo pozitivno izkušnjo klicanja na telefon in potem, ko je hudo, ko res gre za kakšno hudo nasilje ali zlorabo, lažje pokličejo.”
Največkrat so njihovi klici povezani z ljubeznijo, s spolnostjo, z domom in odnosi s starši ter sorojenci, pa z vrstniki in s šolo, sledijo telesne težave, psihološke težave, odvisnost in zlorabe, na dnu tematik so, na srečo, samomori in socialna stiska. A težav, s katerimi se mladi obračajo na TOM telefon, ne bi smeli rangirati, je prepričana Zdenka Švaljek:
“V obdobju odraščanja lahko nerešena, neuslišana, nesrečna ljubezen potegne za sabo kopico drugih težav, ki se lahko stopnjujejo do slabega učnega uspeha, težav s starši, mladi lahko zaidejo v slabo družbo, lahko iščejo neprimerne vzornike in podobno. Tako, da se nam zdi pomembno, da tudi te za nas odrasle ‘majhne težave’ rešijo dokaj hitro in uspešno.”
Zakaj je dobro, da otrok besedno izrazi svoja razmišljanja, občutenja, stisko, in da dobi občutek, da ga nekdo posluša? Prostovoljec Boštjan, ki kot svetovalec na TOM telefonu dela že 21 let:
“Fino je, da otroka poslušamo, da dobi občutek sprejetosti, da njegova težava ni nekaj, kar bi bilo nerešljivo, grozno, čudno, nenavadno. Sama beseda, sam pogovor pa pomaga otroku, pa tudi starejšim, pri tem, da uredijo svoje misli, da vidijo problem s kakšnega drugega vidika in da si v nadaljevanju strukturirajo rešitev.”
Poleg zaupnosti je ena od pomembnih značilnosti TOM telefona tudi anonimnost – tako klicatelja kot svetovalca. Slednji so sicer “prikrajšani” za to, da bi sledili otrokovemu reševanju težave in izvedeli, kako se je situacija razpletla, imata pa brezimnost in nevidnost prednosti pri otrocih, ki pokličejo na 116111. Velikokrat se je namreč lažje zaupati tujcu, nekomu, ki te ne pozna in te ne vidi. Takšna je tudi izkušnja Urške, prostovoljke na TOM telefonu, ki je pred leti tudi sama poklicala na TOM telefon, kjer so ji pomagali pri resni težavi – anoreksiji.
Zdaj je Urška tudi sama prostovoljka. Kot študentka ene izmed fakultet, kjer morajo študenti opraviti strokovno prakso na tem področju, je takoj pomislila na TOM telefon. Kdaj je težko, priznava, saj moraš hitro najti prave besede. To pa ni lahko, saj smo vsi samo ljudje. Pri svetovanju svojih osebnih podatkov ne izda, deli pa svoje izkušnje, kar je v pogovoru z mladimi še posebej dobrodošlo. Boštjan pravi, da se zgodi – z leti prostovoljnega dela sicer zmeraj manjkrat, da še doma razmišljaš, kaj bi še lahko v nekem pogovoru otroku rekel, kaj si pozabil omeniti ali kako bi lahko bolje kaj povedal na drugačen način. Prav s pogovorom namreč otroka prostovoljci svetovalci usmerijo k pravi ali boljši konkretni rešitvi. Pomen osebnega pogovora in s tem tudi TOM telefona je torej kljub dobi bolj neosebnih telekomunikacijskih sredstev še vedno nenadomestljiv.
V tokratni oddaji bomo predstavili program celostne rehabilitacije bolnikov s krvnimi raki. Gre za prvi pilotni program pri nas Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo v partnerstvu z Združenjem hematologov Slovenije ter v sodelovanju z različnimi strokovnjaki s področja celostne rehabilitacije. Kako kar najbolje in najhitreje preprečiti neželene učinke težkega zdravljenja, kako povečati možnosti za ozdravitev, kako izboljšati kakovost življenja?
Po podatkih Svetovne zveze slepih je na svetu približno 253 milijonov slepih in slabovidnih, v Evropi pa jih je, po informacijah Evropske zveze slepih, približno 30 milijonov. V Sloveniji ima hude okvare vida do 10.000 ljudi, resnejše okvare pa celo med 30.000 in 40.000 ljudi, so ocenili v Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije, ki povezuje devet medobčinskih društev. Sedem društev praznuje letos 70 let delovanja, med njimi je tudi Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Celje. Kakšne programe izvajajo v društvu, da se slepi in slabovidni lahko čim bolj neodvisno in enakopravno vključujejo v družbo, kakšne težave imajo v vsakdanjem življenju, kako je z izobraževanjem in zaposlitvijo ter kakšni tehnični pripomočki so jim na voljo za premagovanje vsakdanjih ovir in kako je z dostopom do informacij za slepe in slabovidne, bosta v oddaji Med štirimi stenami razložila predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Celje Edvard Vodeb, ki je oslepel pred 50. leti in doktorica znanosti s področja uporabnega jezikoslovja Mateja Forte, ki slabovidna. Oddajo vodi Petra Medved.
Beno Arnejčič je zagovornik gibanja v vseh razsežnostih telesa, odnosov in psihe. Ker je tek poleg hoje najbolj naravna oblika gibanja, se je v psihološke razsežnosti teka poglobil osebno in strokovno kot doktor znanosti s področja psihologije. Ker je terapevt medicinske hipnoze, ga tek zanima tudi kot hipnotična izkušnja.
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Kakšno je življenje v tišini, si slišeči ne predstavljamo. Ljudje z okvaro sluha si želijo boljšega vključevanja v družbo, predvsem pa razumevanja njihove invalidnosti. Med nami živi približno tisoč gluhih, ki za sporazumevanje uporabljajo slovenski znakovni jezik. "Z znakovnim jezikom smo vsi vključeni" pa je tudi geslo Mednarodnega tedna gluhih. S kakšnimi težavami se srečujejo gluhi v vsakdanjem življenju, kako je z izobraževanjem, kakšen je svet gluhih in kakšen je za njih svet slišečih ter kako je z njihovim vključevanjem v družbo, bosta razložila gosta tokratne oddaje Med štirimi stenami, ki imata okvaro sluha. V studio ju je povabila Petra Medved.
Ne le v poletnih mesecih, skozi vse leto poročamo o nesrečah, ki doletijo posameznike na cestah, gorah, pri delu in drugod. Med vsemi nesrečami se jih največ zgodi prav v prometu, žal tudi s smrtnim izidom. Statistika sicer beleži zmanjšanje števila nesreč, saj so avtomobili vse bolj varni in tudi cestna infrastruktura se posodablja, žal pa ne beleži zgodb ljudi, ki so se hudo poškodovali in si v dolgem rehabilitacijskem procesu prizadevajo vrniti na običajne življenjske poti. Mnogim to uspe, med njimi pa je posebej zanimiva in navdihujoča zgodba Maje Činku.
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
V slovenskih zaporih je trenutno nekaj več kot tisoč oseb. "Obravnava zaprtih oseb mora biti organizirana tako, da zaprte osebe usposablja za življenje na prostosti in jih odvrača od ponavljanja kaznivih dejanj, da bodo po prestani kazni lahko živeli v skladu z veljavnimi pravnimi in moralnimi normami," piše na spletni strani Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij. A podatki kažejo, da je povratnikov v slovenskih zaporih trenutno kar 48 %. Nekaterim od njih zapor dejansko predstavlja bolj stabilno okolje, kot življenje na prostosti, saj imajo v zaporu zagotovljeno streho nad glavo in hrano, kar na prostosti ni nujno. Pa imajo zaporniki na voljo dovolj spodbudno okolje in primerne podporne službe, da lahko že med prestajanjem kazni z novimi znanji, delom in načrtovanjem prihodnosti preprečijo začarani krog zapor-prostost-zapor? O tem v ponedeljkovi oddaji Med štirimi stenami po 10. uri na Prvem.
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Skoraj 20 odstotkov prebivalcev Slovenije vsaj v enem obdobju življenja potrebuje tako imenovano lahko branje, poudarjajo na zavodu Risa - Centru za splošno, funkcionalno in kulturno opismenjevanje. Lahko branje pospešuje razvoj pismenosti. Gre za prilagoditve ali celo posebno vrsto gradiva, da bi bralec lahko razumel njegovo vsebino. Še posebno pa je pomembno, da imajo dostop do takega gradiva osebe s posebnimi potrebami, ljudje z omejenim znanjem jezika in ljudje, ki slabše berejo. Tako se uresničuje pravica dostopa do informacij za tiste, ki imajo težave pri branju oziroma razumevanju navadnih besedil. Kaj je lahko branje, kako nastajajo besedila in knjige v lahkem branju, kakšne prilagoditve so potrebne in kako pomembno je lahko branje za ljudi z motnjo v duševnem razvoju - o tem smo se pogovarjali v aprilski oddaji Med štirimi stenami. Oddajo je pripravila Petra Medved, danes pa jo boste danes slišali ponovno.
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Miastenija gravis je redka, kronična in neozdravljiva avtoimunska bolezen, ki prizadene živčno-mišični stik skeletnih mišic. Zanjo je značilna spreminjajoča se in različna stopnja šibkosti in utrudljivosti skeletnih mišic telesa. Prizadene lahko katero koli hotno mišico, najpogosteje pa so prizadete tiste, ki nadzirajo gibanje zrkel in vek, mimiko in požiranje. Huda oblika bolezni lahko prizadene tudi dihalne mišice. Zdravila ni, lajšajo se le simptomi. Kako bolezen vpliva na delo obolelih, njihovo družabno življenje in rekreacijo, bomo govorili v oddaji, ki jo je pripravila Petra Medved.
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
V juliju in avgustu smo za vas pripravili ponovitev najbolj odmevnih oddaj Med štirimi stenami. Tokrat boste lahko slišali oddajo, ki smo jo pripravili ob svetovnem dnevu zavedanja o avtizmu, 2. aprilu. Avtizem se v medicinskem smislu obravnava kot kompleksna razvojna nevrološka motnja, pri kateri se možgani razvijajo in delujejo na drugačen način. Kakšne težave imajo odrasli z avtizmom v vsakdanjem življenju, kako je s šolanjem in zaposlitvijo? Kako na avtizem vplivajo pridružene težave v duševnem zdravju in kakšna pridobitev je prvi Center za mladostnike in odrasle z avtizmom v Domžalah - o tem v oddaji, ki jo je pripravila Petra Medved.
Reto center je nevladna nepridobitna organizacija, ki združuje na eni strani pomoč odvisnikom od prepovedanih drog, alkohola, tablet ter na drugi ekologijo. Njihov program odvajanja traja od enega leta do leta in pol, posebnost v primerjavi z drugimi programi odvajanja od drog, ki jih je mogoče najti v Sloveniji, je, da ga vodijo nekdanji odvisniki. Pravijo, da je zelo pomembno, da si v času odvajanja zaposlen tako mentalno kot fizično. Za prvi del skrbijo s pogovorom, za drugega z odvažanjem in obnavljanjem starega pohištva. Tega v prodajalni na Zaloški cesti v Ljubljani tudi prodajajo, socialno ogroženim ga včasih celo podarijo. Na delovanje Reto centra vas bomo spomnili v ponedeljkovi oddaji Med štirimi stenami po 10. uri na Prvem. Bodite z nami!
Praznični dan, prvi dan počitnic, skratka dan, ko se bo marsikdo odpravil na izlet, morda že odšel na dopust ali potovanje. Ste kdaj pomislili, kako bi bilo vse to težje, če bi bili priklenjeni na invalidski voziček ali slepi, gluhi? Kakšne prilagoditve bi potrebovali in kako bi bilo po Sloveniji in drugod po svetu za vas poskrbljeno? Današnjo oddajo Med štirimi stenami namenjamo dostopnemu turizmu oz. turizmu za vse, ne glede na njihove fizične ali psihične omejitve. Svoje izkušnje bodo z Andrejo Čokl delili predstavnik paraplegikov, predstavnik slepih in slabovidnih in turistična vodnica.
V družinah, v katerih se starša ne razumeta, se prepirata vpričo otrok, sta odtujena in rešujeta lastno stisko z molkom, trpijo tudi otroci in mladostniki. V takšnih okoliščinah otroci pomislijo, da so odveč, nezaželeni in v napoto staršem. Ker teh občutkov ne zmorejo predelati, poiščejo svoj način reševanja stiske. Izberejo lahko samopoškodbeno vedenje, ki ga diplomirana psihosocialna svetovalka Ksenija Jovanović imenuje strategija preživetja.
Veliko staršev kljub zaposlitvi svojim otrokom še vedno ne more omogočiti poletnih počitnic. Te pa so za zdrav razvoj otrok zelo pomembne. Otroci, ki živijo v socialni stiski, so dnevno obkroženi s težavami in stresom, ki jih ta prinaša. Teden počitnic zanje pomeni teden brezskrbnosti, ko se lahko sprostijo in uživajo v otroštvu, ugotavljajo na Zvezi prijateljev mladine Slovenije. S humanitarnim programom Pomežik soncu? tako že od leta 1999 otrokom iz socialno šibkejših okolij omogočajo brezplačne počitnice na morju, z njimi pa letujejo tudi otroci s posebnimi potrebami. Kako so zasnovani programi, zakaj je pomembno, da gredo otroci na letovanje, kaj s tem pridobijo in kako je tam poskrbljeno za otroke s posebnimi potrebami - o tem bomo govorili v oddaji Med štirimi stenami z gostjama, predsednico nacionalnega odbora za prosti čas in letovanja pri ZPMS Urško Vrtačnik in predsednico nacionalnega odbora za otrokove pravice pri ZPMS dr. Sonjo Merljak Zdovc. Oddajo pripravlja Petra Medved.
Neveljaven email naslov