Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Edini telefon za otroke in mladostnike v Sloveniji je TOM telefon, ki v okviru Zveze prijateljev mladine Sloveniji deluje že 25 let, danes pa ima enotno evropsko številko 116111. Projekt Zveze prijateljev mladine Slovenije je v začetku deloval le med tednom, že kar nekaj let pa prav vsak dan med 12. in 20. uro, vanj pa je vključenih 130 prostovoljcev svetovalcev v 8 regijskih centrih. Poslanstvo TOM telefona je nuditi oporo in pomoč otrokom in mladostnikom. Da sta potrebni, pa govorijo številke: leta 2014 je TOM telefon prejel 28.630 klicev, od kar deluje, pa že okoli 700 tisoč. Pri tretjini (okoli 6 tisoč na leto) so opravili svetovalni pogovor, teme, vprašanja otrok pa ostajajo vsa ta leta približno enaka, spreminja se le njihov kontekst. Medvrstniško nasilje se na primer seli tudi na splet, sicer pa mladi največ sprašujejo o ljubezni, odraščanju, odnosih z vrstniki. Večkrat se zgodi, da svetovalci otroku svetujejo, da se obrne po pomoč – da se zaupa staršem, svetovalni delavki na šoli, da gre na policijo ali kakšno drugo uradno inštitucijo, a vseeno ne gre za krizni telefon. Pred 25 leti so se namreč odločali prav o tem – krizni ali splošni telefon. In se odločili za splošnega – saj se je že takrat pokazalo, da si otroci želijo pogovor, želijo dobiti besedo. Pa ne le to. Zdenka Švaljek, strokovna vodja Nacionalne mreže TOM pri ZPMS:
“Otroci imajo v obdobju odraščanja raznovrstna vprašanja in bi bilo škoda, da bi se omejili le na nasilje ali zlorabe. Morda s splošnimi pogovori o lažjih temah dobijo pozitivno izkušnjo klicanja na telefon in potem, ko je hudo, ko res gre za kakšno hudo nasilje ali zlorabo, lažje pokličejo.”
Največkrat so njihovi klici povezani z ljubeznijo, s spolnostjo, z domom in odnosi s starši ter sorojenci, pa z vrstniki in s šolo, sledijo telesne težave, psihološke težave, odvisnost in zlorabe, na dnu tematik so, na srečo, samomori in socialna stiska. A težav, s katerimi se mladi obračajo na TOM telefon, ne bi smeli rangirati, je prepričana Zdenka Švaljek:
“V obdobju odraščanja lahko nerešena, neuslišana, nesrečna ljubezen potegne za sabo kopico drugih težav, ki se lahko stopnjujejo do slabega učnega uspeha, težav s starši, mladi lahko zaidejo v slabo družbo, lahko iščejo neprimerne vzornike in podobno. Tako, da se nam zdi pomembno, da tudi te za nas odrasle ‘majhne težave’ rešijo dokaj hitro in uspešno.”
Zakaj je dobro, da otrok besedno izrazi svoja razmišljanja, občutenja, stisko, in da dobi občutek, da ga nekdo posluša? Prostovoljec Boštjan, ki kot svetovalec na TOM telefonu dela že 21 let:
“Fino je, da otroka poslušamo, da dobi občutek sprejetosti, da njegova težava ni nekaj, kar bi bilo nerešljivo, grozno, čudno, nenavadno. Sama beseda, sam pogovor pa pomaga otroku, pa tudi starejšim, pri tem, da uredijo svoje misli, da vidijo problem s kakšnega drugega vidika in da si v nadaljevanju strukturirajo rešitev.”
Poleg zaupnosti je ena od pomembnih značilnosti TOM telefona tudi anonimnost – tako klicatelja kot svetovalca. Slednji so sicer “prikrajšani” za to, da bi sledili otrokovemu reševanju težave in izvedeli, kako se je situacija razpletla, imata pa brezimnost in nevidnost prednosti pri otrocih, ki pokličejo na 116111. Velikokrat se je namreč lažje zaupati tujcu, nekomu, ki te ne pozna in te ne vidi. Takšna je tudi izkušnja Urške, prostovoljke na TOM telefonu, ki je pred leti tudi sama poklicala na TOM telefon, kjer so ji pomagali pri resni težavi – anoreksiji.
Zdaj je Urška tudi sama prostovoljka. Kot študentka ene izmed fakultet, kjer morajo študenti opraviti strokovno prakso na tem področju, je takoj pomislila na TOM telefon. Kdaj je težko, priznava, saj moraš hitro najti prave besede. To pa ni lahko, saj smo vsi samo ljudje. Pri svetovanju svojih osebnih podatkov ne izda, deli pa svoje izkušnje, kar je v pogovoru z mladimi še posebej dobrodošlo. Boštjan pravi, da se zgodi – z leti prostovoljnega dela sicer zmeraj manjkrat, da še doma razmišljaš, kaj bi še lahko v nekem pogovoru otroku rekel, kaj si pozabil omeniti ali kako bi lahko bolje kaj povedal na drugačen način. Prav s pogovorom namreč otroka prostovoljci svetovalci usmerijo k pravi ali boljši konkretni rešitvi. Pomen osebnega pogovora in s tem tudi TOM telefona je torej kljub dobi bolj neosebnih telekomunikacijskih sredstev še vedno nenadomestljiv.
871 epizod
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Edini telefon za otroke in mladostnike v Sloveniji je TOM telefon, ki v okviru Zveze prijateljev mladine Sloveniji deluje že 25 let, danes pa ima enotno evropsko številko 116111. Projekt Zveze prijateljev mladine Slovenije je v začetku deloval le med tednom, že kar nekaj let pa prav vsak dan med 12. in 20. uro, vanj pa je vključenih 130 prostovoljcev svetovalcev v 8 regijskih centrih. Poslanstvo TOM telefona je nuditi oporo in pomoč otrokom in mladostnikom. Da sta potrebni, pa govorijo številke: leta 2014 je TOM telefon prejel 28.630 klicev, od kar deluje, pa že okoli 700 tisoč. Pri tretjini (okoli 6 tisoč na leto) so opravili svetovalni pogovor, teme, vprašanja otrok pa ostajajo vsa ta leta približno enaka, spreminja se le njihov kontekst. Medvrstniško nasilje se na primer seli tudi na splet, sicer pa mladi največ sprašujejo o ljubezni, odraščanju, odnosih z vrstniki. Večkrat se zgodi, da svetovalci otroku svetujejo, da se obrne po pomoč – da se zaupa staršem, svetovalni delavki na šoli, da gre na policijo ali kakšno drugo uradno inštitucijo, a vseeno ne gre za krizni telefon. Pred 25 leti so se namreč odločali prav o tem – krizni ali splošni telefon. In se odločili za splošnega – saj se je že takrat pokazalo, da si otroci želijo pogovor, želijo dobiti besedo. Pa ne le to. Zdenka Švaljek, strokovna vodja Nacionalne mreže TOM pri ZPMS:
“Otroci imajo v obdobju odraščanja raznovrstna vprašanja in bi bilo škoda, da bi se omejili le na nasilje ali zlorabe. Morda s splošnimi pogovori o lažjih temah dobijo pozitivno izkušnjo klicanja na telefon in potem, ko je hudo, ko res gre za kakšno hudo nasilje ali zlorabo, lažje pokličejo.”
Največkrat so njihovi klici povezani z ljubeznijo, s spolnostjo, z domom in odnosi s starši ter sorojenci, pa z vrstniki in s šolo, sledijo telesne težave, psihološke težave, odvisnost in zlorabe, na dnu tematik so, na srečo, samomori in socialna stiska. A težav, s katerimi se mladi obračajo na TOM telefon, ne bi smeli rangirati, je prepričana Zdenka Švaljek:
“V obdobju odraščanja lahko nerešena, neuslišana, nesrečna ljubezen potegne za sabo kopico drugih težav, ki se lahko stopnjujejo do slabega učnega uspeha, težav s starši, mladi lahko zaidejo v slabo družbo, lahko iščejo neprimerne vzornike in podobno. Tako, da se nam zdi pomembno, da tudi te za nas odrasle ‘majhne težave’ rešijo dokaj hitro in uspešno.”
Zakaj je dobro, da otrok besedno izrazi svoja razmišljanja, občutenja, stisko, in da dobi občutek, da ga nekdo posluša? Prostovoljec Boštjan, ki kot svetovalec na TOM telefonu dela že 21 let:
“Fino je, da otroka poslušamo, da dobi občutek sprejetosti, da njegova težava ni nekaj, kar bi bilo nerešljivo, grozno, čudno, nenavadno. Sama beseda, sam pogovor pa pomaga otroku, pa tudi starejšim, pri tem, da uredijo svoje misli, da vidijo problem s kakšnega drugega vidika in da si v nadaljevanju strukturirajo rešitev.”
Poleg zaupnosti je ena od pomembnih značilnosti TOM telefona tudi anonimnost – tako klicatelja kot svetovalca. Slednji so sicer “prikrajšani” za to, da bi sledili otrokovemu reševanju težave in izvedeli, kako se je situacija razpletla, imata pa brezimnost in nevidnost prednosti pri otrocih, ki pokličejo na 116111. Velikokrat se je namreč lažje zaupati tujcu, nekomu, ki te ne pozna in te ne vidi. Takšna je tudi izkušnja Urške, prostovoljke na TOM telefonu, ki je pred leti tudi sama poklicala na TOM telefon, kjer so ji pomagali pri resni težavi – anoreksiji.
Zdaj je Urška tudi sama prostovoljka. Kot študentka ene izmed fakultet, kjer morajo študenti opraviti strokovno prakso na tem področju, je takoj pomislila na TOM telefon. Kdaj je težko, priznava, saj moraš hitro najti prave besede. To pa ni lahko, saj smo vsi samo ljudje. Pri svetovanju svojih osebnih podatkov ne izda, deli pa svoje izkušnje, kar je v pogovoru z mladimi še posebej dobrodošlo. Boštjan pravi, da se zgodi – z leti prostovoljnega dela sicer zmeraj manjkrat, da še doma razmišljaš, kaj bi še lahko v nekem pogovoru otroku rekel, kaj si pozabil omeniti ali kako bi lahko bolje kaj povedal na drugačen način. Prav s pogovorom namreč otroka prostovoljci svetovalci usmerijo k pravi ali boljši konkretni rešitvi. Pomen osebnega pogovora in s tem tudi TOM telefona je torej kljub dobi bolj neosebnih telekomunikacijskih sredstev še vedno nenadomestljiv.
Starši naj bi svojega otroka sprejeli takšnega kot je. Tudi ko gre za njegovo spolno usmerjenost. Pa je res vedno tako? V ponedeljkovi oddaji Med štirimi stenami ob 10.15 na Prvem programu bo svojo zgodbo o tem, kako je sprejela sinovo istospolno usmerjenost, povedala Melani Centrih. Ali je imela ob tem kakšne pomisleke, jo je bilo strah odziva sorodnikov, prijateljev, sodelavcev? Kakšna vprašanja je imela za sina? Kakšno je njeno mnenje o družinskih skrivnostih, o zaupanju in odkritosti v družini? Melani Centrih je v studio Prvega povabila Jana Bajželj.
V ponedeljek se bo začel letošnji Teden otroka in bo trajal do nedelje. Osrednja tema bo "Povabimo sonce v šolo". Pri ZPMS se bodo osredotočili na "radovedno" šolo, veselje do novega, odprtega in uporabnega znanja, svetle prihodnosti. V oddaji Med štirimi stenami pa bomo tokrat posvetili posebno pozornost dolgotrajno bolnim otrokom. Kako je, ko v družino poseže dolgotrajna bolezen otroka, kakšno skrb potrebuje tak otrok, kakšne stiske doživljajo starši in kako poskrbeti za sorojence? O tem se bomo pogovarjali z direktorico Centra za zdravljenje bolezni otrok v Šentvidu pri Stični pediatrinjo Magdaleno Urbančič. Oddajo pripravlja Petra Medved.
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Gosta tokratne oddaje Med štirimi stenami bosta invalida Anže Pratnemer in Robi Bojanec, ki sta zelo ustvarjalna na svojem področju. Anže Pratnemer je leta 2009 v prometni nesreči izgubil nogo. Ni se vdal v usodo, ob pomoči družine se je hitro rehabilitiral in že mesec po nesreči vozil avto. Je razvojni inženir na Fakulteti za elektrotehniko in je aktivno vpet v projekte Laboratorija za telekomunikacije. Eden izmed njih je projekt E-Cho, ki omogoča učenje in spremljanje predavanj v obliki elektronskih učbenikov, kadar se kdo zaradi fizične oviranosti ne more udeležiti predavanj. Robi Bojanec, študent na Fakulteti za elektrotehniko, je od nesreče z motorjem leta 2005 na invalidskem vozičku. Po rehabilitaciji se je uspešno vključil v svoje okolje, na Fakulteti za elektrotehniko pa se je pridružil interdisciplinarni ekipi Team Avalanche. Ta je pod pokroviteljstvom Laboratorija za robotiko izdelala invalidski voziček na elektromagnetini pogon. V okviru tega projekta je prepoznal, kako lahko pomaga tako sebi kot drugim invalidom, saj je veliko pripomogel k razvoju tega invalidskega vozička. O njunem pogledu na življenje po poškodbi ter uspešnem delovanju na Fakulteti za elektrotehniko se bo z Anžetom Pratnemerjem in Robijem Bojancem pogovarjala Petra Medved.
Življenje se lahko spremeni zaradi poroke, rojstva otroka, ločitve, bolezni. Dušanu Portatisu Kovaču se je v zadnjih 15. letih spremenilo zaradi dveh dogodkov. Prva prelomnica se je zgodila, ko je opustil pitje alkohola. Druga pa je bila povezana s potovanjem v Indijo. O svojem nemirnem otroštvu in mladosti, hoji po robu, življenju brez omame, duhovnosti, podjetniških vzponih in padcih Dušan Portatis Kovač pripoveduje v pogovoru z Jano Bajželj.
Že več kot 20 let Društvo Altra, ki je nevladna, neprofitna in humanitarna organizacija, izvaja storitve in programe s področja duševnega zdravja v skupnosti. Osebam, ki imajo težave v duševnem zdravju dajejo psihosocilano pomoč in podporo, jih spodbujajo k reševanju težav in stisk ter razvijajo modele pomoči, ki krepijo posameznikovo okrevanje. Izvajajo dejavnosti stanovanjskih skupin, dnevnih in svetovalnih centrov in drugih oblik oskrbe in varstva oseb s težavami v duševnem zdravju. Predvsem pa si prizadevajo za detabuizacijo duševnih motenj in destigmatizacijo oseb s težavami v duševnem zdravju. S kakšnimi stiskami in težavami se srečujejo osebe, ki imajo težave v duševnem zdravju v vsakdanjem življenju, se bomo pogovarjali z uporabniki in predsednico Društva Altra doktorico socialnega dela v skupnosti in sociologije Suzano Oreški, ki bo predstavila tudi nov projekt Društva s področja socialne aktivacije AKTIVEN.VKLJUČEN.ZAPOSLEN«, ki ga bodo izvajali na območju koroško-savinjske regije.
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Podatki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije kažejo, da v Sloveniji živi le nekaj več kot 700 Slovencev, ki nimajo urejenega obveznega zdravstvenega zavarovanja. Da so razmere na terenu veliko bolj kritične, dnevno ugotavljajo v slovenskih pro bono ambulantah, ki tem osebam nudijo brezplačno pomoč. Delujejo v Mariboru, Kopru, Novi Gorici, Velenju in Kočevju, najdlje pa v Ljubljani. Ljubljanska pro bono ambulanta je bila mišljena kot začasna rešitev, saj so upali, da bo država kmalu uspela rešiti problematiko nezavarovanih oseb. A kot so ugotovili ob 15-letnici delovanja, ki so jo obeležili januarja, se v tem času ni spremenilo dobesedno nič. Na delovanje brezplačne ambulante in žalostne zgodbe, ki pripeljejo ljudi vanjo, vas bomo opozorili v ponedeljkovi oddaji Med štirimi stenami po 10. uri na Prvem.
Irena Mastén je profesorica športne vzgoje in plesna pedagoginja, ki je čez noč pustila službo v šoli in stopila na samostojno pot terapevtke. Je tui-na terapevtka tradicionalne kitajske medicine, refleksoterapevtka, hipnoterapevtka, raziskovalka uravnotežene prehrane in super živil, ukvarja pa se tudi z meditacijo vipássana. O svoji osebni zgodbi, ki jo je pripeljala na to pot, pripoveduje v oddaji Med štirimi stenami, ki jo boste lahko vnovič poslušali v ponedeljek med deseto in enajsto na Prvem programu.
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
»Če želiš življenje resnično živeti, ga moraš začeti najprej ljubiti,« pravi Urban Urbanc, avtor, svetovalec za medsebojne odnose ter zdrav način življenja. Zgodbe, ki so se zapisale skozi njegovo življenje, so ga privedle do poti, po kateri hodi sedaj in katere del deli tudi z nami. Kaj je najpomembnejše v našem življenju? Kako naj se imamo radi in zakaj je to pomembno? Urban Urbanc bo gost tokratne oddaje Med štirimi stenami.
O svojem osebnem življenju ne pripoveduje pogosto, čeprav mu to ni težko. Njegova poklicna pot je prepletena z osebno izkušnjo. Je specialni pedagog in socialni podjetnik, ki zadnja leta vodi zavod za socialno podjetništvo na podeželju Grunt. Je sorojenec in oče osebe s posebnimi potrebami, bolj natančno osebe z motnjo v duševnem razvoju. Peter Svetina, ki bo o zgodbah svojega življenja, nekaj let je živel tudi na avstrijskem Koroškem, pripovedoval v ponedeljkovi oddaji Med štirimi stenami med deseto in enajsto na Prvem.
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Neodgovorno ravnanje za volanom je vzrok za prometne nesreče z zelo hudimi posledicami. Po podatkih Agencije za varnost prometa se je lani zgodilo 1870 prometnih nesreč, ki jih je povzročil alkoholiziran udeleženec. Zaradi alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč je umrlo 41 ljudi, 175 se jih je hudo telesno poškodovalo, 834 pa je bilo lažje telesno poškodovanih. Največ alkoholiziranih povzročiteljev je v starostni skupini med 18. in 24. letom ter med 24. in 34. letom. S kakšnimi stiskami se srečujejo hudo poškodovani, kako poteka rehabilitacija in kako najti smisel v življenju, če se ti življenje po prometni nesreči za vedno spremeni? V oddaji Med štirimi stenami bomo slišali zgodbo člana gibanja "Še vedno vozim, vendar ne hodim" Aleša Kramolca, ki se je v prometni nesreči hudo telesno poškodoval, z nami pa bo tudi direktor Zavoda Vozim David Razboršek, ki je za delo na področju prometne varnosti in psihosocialne rehabilitacije poškodovancev v prometnih nesrečah za leto 2016 dobil državno priznanje na področju prostovoljstva. Oddajo pripravlja Petra Medved.
Po nekaterih ocenah naj bi imelo skoraj 40 % alkoholikov in več kot polovica odvisnikov od psihoaktivnih snovi vsaj eno resno duševno motnjo. Ko se takšni ljudje podajo v različne komune ali druge programe odvajanja, se tam po navadi posvetijo le njihovi odvisnosti, druge težave pa zanemarijo. Prav zaradi tega je Zavod Pelikan – Karitas ustanovil Terapevtsko skupnost za zasvojene s pridruženimi težavami v duševnem zdravju, ki jo krajše imenujejo Dvojna diagnoza.
Irena Masten, profesorica športne vzgoje in plesna pedagoginja, se je čez noč odločila: pustila je službo v šoli in stopila na samostojno pot terapevtke, ki raziskuje telo in um ter poučuje njuno povezavo s fizičnim in mentalnim pristopom v obliki meditacije vipassana. Zakaj je po njenem mnenju telo tempelj, ki ga je potrebno častiti? Zakaj je sama dolgo časa živela v bolečinah in rane krpala le s posameznimi obliži, namesto da bi spremenila utečeno pot? Ali bolečine niso bile dovolj močan sprožilec za preobrat? O svoji življenjski poti bo pripovedovala v ponedeljkovi oddaji Med štirimi stenami po deseti uri na Prvem.
»Če želiš življenje resnično živeti, ga moraš začeti najprej ljubiti,« pravi Urban Urbanc, avtor, svetovalec za medsebojne odnose ter zdrav način življenja. Zgodbe, ki so se zapisale skozi njegovo življenje, so ga privedle do poti, po kateri hodi sedaj in katere del deli tudi z nami. Kaj je najpomembnejše v našem življenju? Kako naj se imamo radi in zakaj je to pomembno? Urban Urbanc bo gost tokratne oddaje Med 4 stenami.
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Presaditev krvotvornih matičnih celic je mnogokrat edina možnost za preživetje obolelih z različnimi oblikami krvnih rakov in nekaterih drugih bolezni. V tokratni oddaji bomo govorili o darovanju krvotvornih matičnih celic in predstavili kampanjo »Daj se na seznam«. Slovensko združenje bolnikov z limfomom in levkemijo, L&L, in Zavod RS za transfuzijsko medicino namreč želita spodbuditi k vpisu v Slovenija Donor, v oddaji pa bomo slišali tudi osebno izkušnjo.
Neveljaven email naslov